Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo jutri podpisala odlok o razpisu volitev; pred tem je že nakazala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki bo imel prvi zagotovljenih najmanj 46 poslanskih glasov, ne pa nujno zmagovalcu volitev. Foto: Matjaž Klemenc/UPRS
Izključevalna in arbitrarna predsednica
V prihodnjih tednih bomo priča bitki za interpretacijo dela in (ne)uspehov koalicije Roberta Goloba. Je bila tokratna vlada res ena najboljših levoliberalnih v zadnjih desetletjih, ki je izvedla rekordno število reform? Ali pa je bil to dejansko mandat izgubljenih priložnosti in nepremišljenega populizma? Ob bitki za interpretacijo pa se bo žal javni diskurz očitno tudi tokrat krčil na eno vprašanje: s kom NE boste sodelovali? Soočenja pred volitvami, ki jih bo jutri še formalno razpisala predsednica Nataša Pirc Musar, bodo spet predvsem ideološko predalčkanje.
Jutri bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala odlok o razpisu državnozborskih volitev, zatem pa bodo predvidoma 12. januarja stekla tudi prva volilna opravila, ko bo mogoče tudi že oddati podpise podpore posameznim listam kandidatov.
Nekateri sogovorniki predsednici ob tem očitajo arbitrarnost pri njeni napovedi, da mandata za sestavo vlade po volitvah ne bo podelila zmagovalcu volitev. Tudi o tem smo govorili v zadnji oddaji V središču pred koncem leta. Profesor in politični komentator Žiga Turk vidi v tej napovedi Nataša Pirc Musar izločevalnost. Tudi SDS je del slovenske demokracije in ne razumem, pravi, zakaj jo je treba v štartu na ta način izločiti.
Profesor Jernej Pikalo pa predsednico razume - ne glede na tradicijo, da relativni zmagovalec vedno prvi dobi mandat za sestavo vlade, kar včasih podaljša čas za konstituiranje vlade. Zaradi očitnih težav, ki jih ima predsednica pri kadrovanju, njeno napoved presoja tudi skozi to prizmo.
Nataša Pirc Musar je večkrat izrazila željo, da bi imela na posameznih področjih več pooblastil. Kot je navedla, ima slovenski predsednik republike najmanj pooblastil v celotni Evropi, vendar je javnomenjska poizvedba pokazala, da javnost tej njeni ideji ni naklonjena. Najbolj so vprašani nasprotovali možnosti, da bi predsednik oziroma predsednica lahko na najvišje položaje, kot so varuh človekovih pravic ali na primer guverner Banke Slovenije; prav s tema kadrovskima izbirama ima Pirc Musar največ težav, saj je Slovenija že leto dni brez obeh.
Nekdanja evropska poslanka in predsednica krščanskih demokratov Ljudmila Novak pa se je spomnila leta 2011, ko je na volitvah zmagal Zoran Janković, a z osemindvajsetimi poslanci svoje Pozitivne Slovenije ni bil sposoben sestaviti koalicije oziroma »ni znal prešteti do 46«, kolikor poslanskih glasov je potrebno za potrditev mandatarstva in nato ministrskega kabineta. Tudi pogovori po lokalih in ugibanjih, kdo bo koga kupil, niso dali rezultatov.
Kaj nas čaka do 22. marca?
V prihodnjih tednih do volitev bomo priča bitki za interpretacijo dela in (ne)uspehov koalicije Roberta Goloba. Je bila vlada res ena najboljših levoliberalnih v zadnjih desetletjih, ki je izvedla rekordno število reform? Ali pa je bil to dejansko mandat izgubljenih priložnosti in nepremišljenega populizma?
Ob bitki za interpretacijo se bo javni diskurz očitno tudi tokrat krčil na eno vprašanje. Matevž Granda, arhitekt in publicist, je v Delu v zvezi s tem zapisal, da se v tem času »diskurz skrči na en sam refren, ki ga novinarji na vsakem soočenju ponavljajo: s kom NE boste sodelovali? In pravilen odgovor je že vnaprej vsem znan. Namesto da bi preizkušali trdnost obljub, izkušenost kandidatov, njihovo verodostojnost, so soočenja predvsem ideološko predalčkanje. Kot da je naloga izvoljenih ljudi, da pravilno sovražijo, ne pa da sodelujejo v korist svoje države«.
Letošnje državnozborske volitve bodo desete v zgodovini samostojne države. Volilna udeležba bo tudi tokrat pomemben dejavnik uspeha na volitvah in bo odločala o sestavi nove koalicije.
