Anže Logar (levo) je zaradi razkritja rabot Zorana Jankovića zahteval sklic izredne seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodi Jernej Vrtovec (desno). A komisija ni bila sklepčna, ker se je poslanca koalicije nista udeležila. Tudi opravičila ne svoje odsotnosti. Foto: BOBO
Janković razlog za vnovični poziv k omejitvi županskih mandatov
Po razkritjih Tarče Pirati napovedujejo vnovično pobudo za omejitev županskih mandatov, ki bi zmanjšala korupcijo in nepotizem na lokalni ravni. Tej pobudi je pred dvema letoma nasprotovala vlada Roberta Goloba, češ da predlagatelji zakona nikjer v predlogu zakona natančno ne navajajo, kako naj bi se s predlagano ureditvijo nepotizem in korupcija zmanjšala.
»Spet bomo pozvali k omejitvi županskega mandata, razmišljali smo, da bi to predlagali takoj po praznikih, v bistvu takoj v prvem tednu januarja, da se ta predlog torej znova aktualizira,« napoveduje predsednik stranke Pirati in ljubljanski mestni svetnik Jasmin Feratović, eden redkih, ki si upa javno kritizirati sporne prakse ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Mestna opozicija ocenjuje, da se župan »z mandata v mandat obnaša bolj šerifovsko.«
Pirati so že leta 2023 predlagali spremembe področne zakonodaje, s katero bi omejili število zaporednih mandatov županov na dva mandata. S predlogom so želeli zmanjšati nepotizem in korupcijo, po njihovem mnenju bi omejitev števila zaporednih mandatov župana tudi okrepila demokracijo na lokalni ravni. Več zaporednih županskih mandatov se je po oceni Piratske stranke namreč izkazalo kot problematično, ker se zakonodajna in izvršna oblast na lokalni ravni ne ločujeta, mestni oziroma občinski svet pa da je podaljšek župana. Vlada Roberta Goloba se je pričakovano izrekla proti tej pobudi, pa tudi župani ji niso bili naklonjeni.
Stranke koalicije tiho, opozicija za preiskavo
Kaj pa pravijo v parlamentarnih strankah o omejevanju števila županskih mandatov po tem, ko je oddaja Tarča razkrila utečene sporne prakse kroga Zorana Jankovića?
V Gibanju Svoboda na vprašanje niso želeli odgovoriti. Odziva ni bilo niti iz SD in Levice. Prav tako ne iz SDS. V NSi pa ocenjujejo, da je na to dilemo težko najti enoznačen odgovor. Bolj kot omejitev mandata je po prepričanju NSi boljša rešitev prednostno sodno procesiranje primerov, v katere so vpleteni politični funkcionarji. Podobno k boljšemu delovanju pristojnih organov pozivajo Demokrati. Če bi v Sloveniji organi pregona in finančna uprava opravljali svoje delo, ne bi bilo potrebno razmišljati o omejitvi mandatov.
»Demokrati smo zato pripravili nabor sistemskih ukrepov za učinkovit pregon korupcije in organizirane kriminalitete,« odgovarjajo.
Po razkritjih Tarče so sicer Demokrati Anžeta Logarja zaradi sumov sistemske korupcije in oškodovanja javnih financ pri upravnih postopkih in poslih organov javne uprave na območju mestne občine Ljubljana zahtevali sklic izredne seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. A seje zaradi odsotnosti poslancev koalicije Andreje Rajbenšu iz Gibanja Svoboda in Milana Jakopoviča iz stranke Levica ter posledično nesklepčnosti ni bilo.
»Zoran Janković ima koalicijo Roberta Goloba v šahu. Dobesedno,« se je odzval Anže Logar.
Logar je na omrežju X še komentiral, da »če bi se stranka SDS udeležila seje komisije za nadzor javnih financ, bi bili sklepčni«. Na to pripombo je reagirala Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS.
»Ne vmešavaj nas v svoje PR-ovske zadeve,« mu je zabrusila nekdanja dolgoletna strankarska kolegica.
V Kopru, Mariboru in Celju so drugačno politiko izbrali volivci
Zoran Janković vodi Ljubljano skoraj 19 let. Je torej čas, da se poslovi prek spremembe zakonodaje, ali naj to odločijo volivke in volivci? Kot so na primer naredili v Kopru, ko so se po 16-tih letih poslovili od razvpitega župana Borisa Popoviča ali pa v Mariboru, ko ni bil več izvoljen Franc Kangler; njegov mandat se je končal po množičnih mariborskih protestih leta 2012, ki so izbruhnili zaradi očitkov o korupciji in uvedbe stacionarnih radarjev. Tudi v Celju so volivci po 24-tih letih na zadnjih lokalnih volitvah dali rdeči karton Bojanu Šrotu?
Vsi ti »lokalni šerifi« so se zdeli nezamenljivi in okoli vseh se je množila kopica očitkov o spornih praksah.
Politolog in strokovnjak za lokalno samoupravo dr. Miro Haček omejitvi mandatov županov nasprotuje, saj meni, da bi to korupcijo po občinah še dodatno okrepilo. »Župani bi namreč lahko opravili recimo dva zaporedna mandata, potem pa bi morali počivati… In v tem mandatu »počitka« jih nič ne bi omejevalo, da bi se izvolili v občinski svet, postali podžupani, za župana postavili slamnatega človeka, sami pa bili poklicni podžupani, še vedno imeli vso politično moč, hkrati pa večino odgovornosti preložili na slamnatega župana … Če bi župane omejili zgolj na dva mandata v življenju, bi bilo to skoraj gotovo protiustavno, glede na to, da se preostalih političnih funkcionarjev ne omejuje na enak način.« Haček je torej naklonjen temu, da občani župana, za katerega so prepričani oziroma obstaja močan sum, da je »umazan«, koruptiven, morda celo povezan s kriminalnim podzemljem, politično upokojijo na naslednjih lokalnih volitvah, ki so zgolj čez enajst mesecev in ne s spremembo zakonodaje.
Antijanšizem in janšizem postajata zaveznika
Filozof in publicist Boris Vezjak je glede molčanja politike o rabotah Zorana Jankovića kritično zapisal, da se je slovenska politična scena, ki gravitira proti levi sredini, znašla v veliki zadregi. Kaj storiti z vse močnejšimi indici o rabotah Zorana Jankovića, o katerih sta poročali zadnji dve oddaji Tarča? Naj se aktualna oblast vendarle distancira od ljubljanskega župana, ki se očitno premika iz ene korupcijske afere v drugo, vselej na račun davkoplačevalcev? In končno: kaj naj storijo njegovi številni volivke in volivci?
»Žal je vladajoča politika ubrala povsem zgrešeno pot. Namesto jasne in nedvoumne obsodbe še naprej molči. Molči predsednik vlade. Še več: že naslednji dan se je brez zadržkov družil z Jankovićem. Molči predsednica republike, čeprav je bila prej zelo glasna v napovedih, da bo korupcijo odločno obsojala. Molči vladajoča stranka Gibanje Svoboda. Stranki SD in Levica nista daleč od tega opisa. Tokrat orkestrirani očitki zoper novinarje Tarče, ki simptomatično prihajajo s te iste levosredinske scene, niso več prepričljivi. Že doslej niso bili. Zakaj? Ker se zadnji dve oddaji skoraj v celoti opirata na dokumente tožilstva in policijske telefonske prisluhe. Če bo levosredinska garnitura s svojo volilno bazo vred zdaj začela še tožilce in policijo obtoževati janšističnega konspiracizma – češ da zagotovo delajo za Janšo – se bo dokončno izenačila s konspiracizmi, s katerimi Janša svojo psihopolitiko gradi že desetletja. Antijanšizem in janšizem postajata vsak dan večja zaveznika,« je ugotovil Vezjak.
