Zoran Janković bo preučil pravne možnosti. Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo
Janković pokopu žrtev povojnih pobojev na Žalah napovedal boj s pravnimi sredstvi
Večurna razprava v državnem zboru je znova pokazala, za kako zelo ideološko temo gre in kako zelo je razdeljena slovenska politika. Ljubljanski župan je napovedal, da bo pokop na Žalah skušal preprečiti. Novela zakona je dobila podporo 50 poslancev, 32 pa jih je glasovalo proti.
Poslanci na izredni seji državnega zbora obravnavajo predlog novelo zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katero bi 17. maj hkrati znova uzakonili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Novelo so v parlamentarno proceduro vložile stranke koalicije SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus. Podporo so ji napovedali koalicijski poslanci, opozicija pa ga ne bo podprla. Izid glasovanja je bil torej pričakovan - 50 poslancev je novelo podprlo, za sta glasovala tudi poslanca narodnosti, 32 poslancev pa je glasovalo proti.
Predlog zakona predvideva, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Temu nasprotujejo stranke vlade v odhajanju - Gibanje Svoboda, SD, Vesna in Levica.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci ocenil, da bo zakon sprejet in dejal, da bodo na občini preučili vse pravne možnosti, da preprečijo pokop na Žalah. Pravi, da tam ni prostora in da gre za politizacijo. »Ljubljana bo ostala junaška, mesto heroj, svobodna. Vse bom naredil, da taka ostane,« je dejal Janković. Ob tem je dodal še, da se ne sme enačiti tistih, ki so premagali nacizem in fašizem, s tistimi, ki so »prisegli nacistom«.
Tema, ki razdvaja
Predstavnica predlagateljev Iva Dimic je dejala, da v tem primeru ni govora samo o zakonu, temveč o temelju naše civilizacije.
»Kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih? Narod, ki svojim mrtvim odreka grob, ime ali spomin tvega, da bo izgubil del lastnega moralnega temelja,« je dejala in nadaljevala, da se je treba, ko razpravljamo o pokopu žrtev povojnih pobojev in drugih izvensodnih usmrtitev, vprašati, kakšna družba želimo biti? Ali bomo še naprej delili mrtve na naše in vaše, na vredne spomina in nevredne groba.
Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda pa je dejal, da je prav, da imajo vsi mrtvi ne glede na stran ime, priimek, grob in da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje in prižiganje sveče ter dodal, da bi lahko to že davno uredili, če bi presegli »duh nekega časa« in da ga čudi, zakaj se zdaj tako mudi in hiti. Ocenil je, da je način nedomišljen.
V stranki Resni.ca so povedali, da podpirajo rešitve glede pokopa, so pa proti uvedbi dodatnega spominskega dneva, saj menijo, da že imamo dan spomina na mrtve in da bi uvedba novega dneva bila povod za nove delitve.
Za Televizijo Slovenija se je na predlog novele zakona odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. »Sprava v slovenski družbi se ne more zgoditi brez širšega družbenega konsenza. Če želimo doseči spravo, se moramo pogovarjati – levi, desni, tisti na sredini, vsi skupaj, ki smo dolžni, da ta dostojni pokop enkrat v Sloveniji resnično izvedemo,« je dejala. Spomnila je še na svoj prvi govor ob dnevu državnosti po nastopu funkcije, ko je spravo označila za »novo slovensko osamosvojitev«. Se pa cilj sprave s solo akcijami po njenem mnenju oddaljuje.
