Darko Njavro, ki je v preteklosti veljal za ključnega obveščevalnega operativca prvaka SDS, niso spustili v policijske vrste, zato je zagrozil s tožbami. Foto: posnetek zaslona/RTV Slovenija
Janšev obveščevalni operativec Darko Njavro je hotel v policijo, a so ga zaustavili
Darko Njavro je veljal za ključnega obveščevalnega operativca Janeza Janše, zato ob Golobovem zapovedanem čiščenju Janšistov ne preseneča, da mu ni uspelo stopiti v vrste rezervne policije. Njavro javne polemike o zapletu, ki je sledil njegovemu vnovičnemu varnostnemu preverjanju, ne želi komentirati.
Darko Njavro je javnosti verjetno najbolj znan kot dolgoletni zaupnik in ključni obveščevalni operativec prvaka SDS Janeza Janše in nekdanji pripadnik specialne brigade Moris.
Že pred več leti je sicer zaposlitev dobil v sistemu Slovenskih železnic, ki jih vodi Dušan Mes, posle pa si je očitno poiskal tudi zunaj tega sistema v državni lasti, v katerem so našli zatočišče različni politični kadri.
Javnosti manj znano je sicer njegovo uradno ime Božidar Martin Njavro, kar bi lahko bil vzrok zapleta v policiji, o katerem pišemo v nadaljevanju.
Njavro je med drugim tudi lastnik svetovalnega podjetja SVS d.o.o., ki po bazi Ebonitete.si ohranja stabilne prihodke.
Po dostopnih podatkih ima odprt tudi s. p. ter je lastnik podjetja JLK naložbe, ki posluje sicer v rdečih številkah, v bilanci pa ima za 533.000 evrov sredstev.
Vojaški specialec bi postal bi rezervni policist
Njavro se je ob dejstvu, da je torej materialno preskrbljen in tudi polno zaposlen, pri dobrih petdesetih letih odločil postati rezervni policist.
Prijavil se je na razpis za rezervne policiste, opravil varnostni pregled in potrebna testiranja ter usposabljanja. Po neuradnih informacijah je tudi že prejel pogodbo za podpis, nato pa se je zapletlo. V policiji naj bi namreč naknadno ugotovili, kdo pravzaprav je. Glede na znano navodilo predsednika vlade Roberta Goloba o čiščenju Janšistov ne bi presenetilo, da so se torej njegovi kadri v policiji odločili poiskati razlog, da se postopek ustavi in da se Njavru prepreči mreženje v policijskih vrstah.
Po naših informacijah je zato sledila odločitev za novo varnostno preverjanje, v katerem naj bi odločilno vlogo odigral eden od člankov, ki jih je objavil provladni portal Necenzurirano, in sicer o Njavrotovem nakupu gradbene parcele v Kranjski gori. Prodajalec te nepremičnine je bil njegov delodajalec - Slovenske železnice, kjer so sicer za omenjeni portal zanikali, da je šlo pri tem dve leti starem poslu za vnaprej dogovorjeno prodajo. A članek je bil po neuradnih informacijah dovolj za varnostni zadržek oziroma presojo, da Njavro ni zaupanja vredna oseba, ki bi lahko opravljala delo rezervnega policista.
Varnostni zadržek je sicer po besedah naših sogovornikov iz policije »zelo elastična zadeva«, ki jo je mogoče »ustrezno« uporabiti ali morebiti celo zlorabiti.
Njavro je, tako naši sogovorniki, zagrozil z vrsto tožb, sam pa zadeve ne želi komentirati in nasprotuje javni polemiki o zadevi.
Pri nekdanjem ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju smo preverjali, ali je v zvezi z nekdanjim pripradnikom specialne brigade Moris, ki je upoštevala samo usmeritve Janeza Janše, res izjavil, da ga ne želi videti na zaprisegi rezervnih policistov. Poklukar se na naše vprašanje (še) ni odzval.
Rezervni policisti tudi za romsko problematiko
Policija trenutno razpolaga s 873 pomožnimi policisti; število pomožnih policistov po posameznih letih je razvidno iz spodnje tabele.
Za stalno pripravljenost prejemajo okoli 300 evrov na mesec. Ob vpoklicu in za usposabljanja so plačani posebej. Z rezervnimi policisti se podpiše petletna pogodba, ki jo je mogoče podaljšati. Pogodba se lahko podaljšuje do koledarskega leta, v katerem pomožni policist dopolni 63 let starosti. Ko dopolni to starost, se lahko s pomožnim policistom sklene nova pogodba z veljavnostjo od enega do petih let, a le če uspešno opravi zdravniški pregled in če posebna komisija ugotovi, da ima ustrezne psihofizične sposobnosti.
Pogodbo je mogoče tudi predčasno razdreti. Kot pojasnjujejo na policiji, sicer rezervnemu oziroma pomožnemu policistu, ki ima enaka pooblastila kot stalno zaposleni policisti, »običajno pogodba preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, zaradi smrti, sporazumne odpovedi ali zaradi zaposlitve na delovnih mestih, ki niso združljiva za opravljanjem službe v pomožni policiji. Odpoved pogodbe pomožnemu policistu pa je vezana predvsem na kršitev oziroma neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti.«
Od 1. januarja leta 2023 je bila pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji enostransko odpovedana trinajstim zdaj že nekdanjim pomožnim policistom. Razlogi za odpoved pogodbe so bili različni (neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, storitev dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja, storitev prekrška, s katerim se krni ugled policije, nedostojno vedenje, povzročitev materialne škode policiji), najbolj pogost razlog za odpoved pogodbe pa je bila kršitev pogodbenih obveznosti.
Letos razpisa za pridobivanje novih rezervnih policistov, ki imajo ob vpoklicu enaka pooblastila kot redno zaposleni policisti, ni bilo.
Je pa vlada sklenila, da se zaradi nemotenega opravljanja nalog policije, ker je treba nadomestiti odsotnosti večjega števila aktivnih policistov, za opravljanje teh nalog do 31. decembra letos vpokličejo pomožni policisti. Sodelovali naj bi pri obvladovanju kršitev in kriminalitete na varnostno obremenjenih območjih, med drugim tudi na območjih večetničnih skupnosti, kjer posebej izstopa romska problematika na Dolenjskem.
Kdo lahko postane rezervni oziroma pomožni policist
Rezervni oziroma pomožni policist lahko postane slovenski državljan, ko dopolni 18 let. Med pogoji je med drugim tudi nekaznovanost ter najmanj srednja strokovna ali splošna srednja izobrazba. Kandidat je lahko zaposlen, študent ali brez stalne zaposlitve. Razporejen je na tisto policijsko upravo, na območju katere ima stalno prebivališče. Na tem območju ob morebitnem vpoklicu tudi izvaja policijska pooblastila. Rezervni oziroma pomožni policisti so vpoklicani v primerih, ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov. Več o pogojih je mogoče prebrati tukaj.
