Po več letih tišine je lani jeseni Banka Slovenije sprožila postopek zoper NKBM. Postopek je začela, čeprav je bil ta isti postopek v okviru rezivije ECB končan in napake pri podeljevanju bonusov upravi odpravljene. Pod odločbo o postopku je podpisan Primož Dolenc (levo), kar zbuja pomisleke, ali se je s tem pravzaprav želel znebiti konkurence. Desno na sliki bančnik Matej Falatov, ki je izpadel iz igre za novega guvernerja.
Je kandidat za guvernerja Dolenc z zlorabo položaja izločil svojega protikandidata?
Poslanci bodo jutri odločali o zadnjem pomembnem kadrovskem paketu v tem mandatu, na katerega letijo številni očitki. Pri guvernerskem kandidatu se poraja vprašanje o zlorabi internih postopkov Banke Slovenije, da bi se znebili favorita Gibanja Svoboda. Pri kandidatu za nadzornika SDH se zdi, da bo ob sedmih funkcijah nadzoroval kar samega sebe. Pri zgodbi o kandidatih za ustavne sodnike pa je meja prestopljena v smeri, da se bo pravo začelo povsem podrejati politiki.
Poslanci bodo v okviru zadnje redne seje tega mandata jutri med drugim odločali tudi o kandidatu za guvernerja Banke Slovenije. Bo viceguverner Primož Dolenc zbral dovolj podpore, da se za šest let namesti v guvernerski fotelj? Gotovega odgovora ne bo do razglasitve rezultata tajnega glasovanja, na katerem mora zbrati podporo najmanj 46 poslancev.
V zvezi s kandidatom za guvernerja, se - poleg zgodbe o neizločitvi pri glasovanju o licenci svojega kolega - pojavlja še ena, milo rečeno nenavadna zgodba o tem, kako naj bi se Dolenc znebil svojega glavnega protikandidata, sicer favorita Gibanja Svoboda Mateja Falatova, ki je bil do izteka mandata član uprave NKBM.
Zadevo potegnili iz zaprašenega predala?
Lani jeseni se je po naših informacijah Primož Dolenc podpisal pod odločbo, v kateri je izdal opomin banki NKBM in njeni upravi, razlog za ta opomin pa je bilo nepravilno izplačevanje bonus dodatkov (t.i. remuneration policy). Za kaj gre?
Evropska centralna banka (ECB) je pred tremi leti ob reviziji poslovanja NKBM ugotovila, da je politika nagrajevanja uprave banke nepravilna, saj bonusi (gre za od 50 to 70 tisoč evrov) niso bili razdeljeni na določeno obdobje petih do sedmih let. Ob reviziji ECB so v NKBM takrat takoj reagirali in popravili napako, ECB pa je po reviziji zaključila, da je po odpravljeni napaki zadeva urejena.
Po več letih tišine pa je lani jeseni Banka Slovenije, ki jo v zadnjem letu po izteku mandata nekdanjega guvernerja, vodi viceguverner Primož Dolenc, sprožila postopek zoper NKBM. Postopek je začela, čeprav je bil - kot rečeno pred ECB že končan - in napačno podeljevanje bonusov odpravljeno.
Pod odločbo o postopku je podpisan Primož Dolenc, kar zbuja pomisleke, ali se je s tem pravzaprav želel znebiti konkurence.
NKBM se je zaradi odločbe Banke Slovenije v zvezi z omenjenimi bonusi lani jeseni pritožila na sodišče, ki bo odločilo, ali je banka oziroma posamezni pristojni člani uprave, ki so politiko nagrajevanja predlagali nadzornemu svetu, upravičeni do opomina Banke Slovenije.
Postopek v Banki Slovenije je bil tajen in ker je zadeva glede prekrškovnega postopka prišla v javnost, je Matej Falatov po naših informacijah pristojni službi Banke Slovenije prijavil kršitev izdaje notranjih informacij.
Informacijo o tem, da naj bi bila NKBM in tudi Falatov kaznovana, so imeli namreč le viceguvernerji in vodja pravne službe, ki je neposredno podrejen Dolencu. Gre namreč za bančne informacije, ki so na načeloma tajne in ne javne.
Se je Dolenc svojega protikandidata torej znebil tako, da je spustil v javnost podatke o postopku oziroma informacijo, da je zadeva na upravnem sodišču?
Iz preiskave izločeni trije viceguvernerji
V Banki Slovenije so po naših informacijah torej sprožili notranjo preiskavo o tem, kako so zaupne informacije prišle do Info360. Ker pa so se kar trije viceguvernerji prijavili na razpis, na katerem je predsednica Nataša Pirc Musar iskala guvernerskega kandidata, so se morali Primož Dolenc, Marko Pahor in Milan M. Cvikl izločiti. Preiskavo tako usmerja viceguvernerka Tina Žumer.
V tem primeru, tako sogovorniki, gre za sum kaznivega dejanja razkritja notranjih informacij in zlorabe položaja s strani oseb, ki so imeli morebiti motiv, da se Falatova eliminira kot kandidata za guvernerja.
Zadeva je nenavadna, saj bi se morala Banka Slovenije s primerom NKBM ukvarjati leta 2022 oziroma 2023, a postopka takrat ni uvedla.
Ko pa je neuradno začela krožiti informacija, da je Falatov resen kandidat za guvernersko funkcijo, se je postopek naenkrat znašel v formalni obravnavi sveta Banke Slovenije, torej kar po 36 mesecih in ravno v mesecu, ko je (tudi) Dolenc kandidiral za guvernersko funkcijo.
Prav v mesecu, ko je predsednica objavila razpis, je torej zadeva prišla v proceduro Banke Slovenije, ki je pred tem zadevo tri leta prašila v predalu.
Ob tem ni nepomembno, da dnevni red sej sveta Banke Slovenije in njeno pravno pisarno, ki mu je neposredno podrejena, usmerja Dolenc, zato je nenavadno, da je bila prav v novembru zaupna zadeva glede NKBM in Falatova uvrščena v odločanje in hkrati prišla v javnost.
V Banki Slovenije postopkov, vezanih na prijavo internih kršitev, zaradi zaupnosti javno ne komentirajo in pojasnjujejo. »Na splošno pa lahko pojasnimo, da vse prijave internih kršitev brez izjeme obravnavamo v skladu z interno določenimi postopki, pri čemer zagotavljamo enak pristop, strokovnost in neodvisnost.«
Kadrovski paket, ob katerem boli glava
V paketu odločanja imajo poslanci poleg kandidata za guvernerja med drugim tudi imenovanje dveh članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga. Eden od dveh kandidatov, o katerih bodo odločali, je Luka Steiner, ki bo imel po novem kar sedem funkcij, da z njegovo kandidaturo ni nič narobe pa je pravno mnenje spisala odvetniška pisarna Čeferin.
Poslanci bodo v tem kadrovskem paketu tik pred volitvami odločali še o varuhinji človekovih pravic in treh kandidatih za ustavnega sodnika. Zadnje dni je v zvezi s tem razburjalo dejstvo, da je predsednica Nataša Pirc Musar zamenjala enega od kandidatov. Predsednica je umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, saj sta ji SD in Levica sporočili, da ga ne bosta podprli, čeprav nasprotovanja na seji mandatno-volilne komisije ni bilo.
Miro Cerar, nekdanji predsednik vlade in dekan ljubljanske pravne fakultete je glede dogajanja zelo kritičen. Opozarja na tri pomembne zadeve - najprej na nedostojen odnos do kandidatov, kar odbija resne kandidate k prijavi, posledično pada kvaliteta kandidatov. Druga težava je, da postopki niso izpeljani ob pravem času - če so politične stranke dale ob posvetovanjih soglasje predsednici za predlaganje kandidata, ne morejo naknadno ugotoviti, da so ga nekaj pozabili vprašati. To je znak nizke in neodgovorne politične kulture. Tretji vidik problema pa je pravno politični - povsem odkrito se namreč govori, kakšnih ideoloških prepričanj morajo biti sodniki, da se zavihtijo na ustavno sodišče. Ustavni sodniki morajo namreč soditi po ustavi in po pravnih merilih.
Prestopili smo mejo, opozarja Cerar, če bo to postal standard, bomo šli v smer, da se bo pravo začelo povsem podrejati politiki.
