Je Klemen Boštjančič s plačno reformo nastavil mino svojemu nasledniku?

Po besedah naših virov denarja za plačno reformo javnega sektorja zmanjkuje, saj se ni dalo natančno predvideti, koliko bo med drugim "super nadur" (plačane so več kot "navadne nadure"), koliko bo pospešenih napredovanj, nekaj izračunov pa je bilo narejenih na podcenjenih predpostavkah.

Po enem letu od začetka izvajanja plačne reforme je učinek res visok, pravijo.

"Čakamo na ministrstvo za javno upravo, da bomo izvedeli, kje so bili najbolj radodarni," je povedal eden od virov. 

Poziv finančnega ministra Klemna Boštjančiča za znižanje finančnih posledic pretekli ponedeljek je na omrežju X delil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Številk ne razkrivajo

Na ministrstvo za javno upravo pod vodstvom ministra Franca Propsa smo vprašali, koliko sredstev je premalo načrtovanih za plačno reformo, kdo je odgovoren za odklon in zakaj je poraba nad predvideno. Kako bodo zajezili primanjkljaj, in ali je bila prikazana vsota nižja zaradi zavajanja javnosti.

Kot je znano, je vlada za dvig plač za okoli 195 tisoč zaposlenih v javnem sektorju v štirih letih (od 2025 do 2028) predvidela 1,4 milijarde evrov v šestih obrokih, v povprečju pa naj bi plače do leta 2028 dvignili za 22 odstotkov.

Zneskov denarne vrzeli oziroma manka nam niso poslali, pač pa:

»Poleg same prevedbe iz stare v novo plačno lestvico in povišanja plač zaradi odprave plačnih nesorazmerij nov plačni zakon vključuje določene institute, ki sledijo ciljem plačne reforme, imajo pa t. i. posredne finančne učinke, ki jih ni bilo mogoče objektivno oceniti in tudi ni bilo mogoče predvideti,« odgovarjajo na ministrstvu za javno upravo. 

Dodajajo, da gre na primer za boljše plačevanje mlajših zaposlenih in tistih, ki se zaposlujejo na novo, možnost zvišanja plač za tiste z izjemnimi kompetencami, pospešeno napredovanje za najboljše kadre, večjo povezanost plačila za delo z rezultati oziroma obsegom dela. Zvišanje mase plač je posledica tudi preteklih dogovorov za posamezne dele javnega sektorja, ki nimajo zveze s plačno reformo.

»Ocena je, da bi ob starem plačnem sistemu v nekaj letih imela država težavo zagotavljati osnovne javne storitve za prebivalstvo,« so zaključujejo. 

Plesa je konec, prihaja račun

Medtem se zdi, da na finančnem ministrstvu pod vodstvom Boštjančiča odgovornost valijo na ministrstvo za javno upravo.

»Ostro zavračamo očitke o namernem neustreznem načrtovanju odhodkov za stroške dela v javnem sektorju. Ocene o izdatkih so bile pripravljene na podlagi izračunov resornega ministrstva (MJU), zato se glede tega prosimo obrnite na njih,« so na ministrtvu za finance odgovorili na naše vprašanje, ali so namerno podcenili postavke dviga plačne reforme. 

Poudarjajo, da so septembra lani proračunske porabnike in občine opozorili, da so dolžni politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih izvajati tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja zakonskih ali s kolektivnimi pogodbami določenih pravic, ne povzročajo primanjkljaja sredstev za stroške dela.

Niti na finančnem ministrstvu ne pojasnjujejo, koliko sredstev je premalo načrtovanih, oziroma za koliko bo zato višji primanjkljaj. 

Preseganje proračunskega primanjkljaja zaradi prenove plačnega sistema, po katerem sprašujete, ni možno opredeliti/ne moremo ocenjevati na tak način, še dodajajo pri Boštjančiču. 

Po njihovih besedah je "načrtovanje proračuna v razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih, še posebej zahtevno, izvajanje proračuna pa vlada vedno prilagaja aktualnim razmeram." 

Čas (predvolilnih) vladnih bombončkov, kot so božičnica, izredno zvišanje pokojnin in dodatkov, je torej gotovo minil. Zdaj smo priča "zahtevnim razmeram", ki jih bo Klemen Boštjančič v obliki primanjkljaja pustil reševati svojemu nasledniku.