Je korupcijo v Sloveniji mogoče odpraviti le na protiustaven način?

O korupciji v Sloveniji in smiselnosti ustanovitve SKOK smo se v oddaji V središču pogovarjali z bivšim direktorjem policije Boštjanom Lindavom, odvetnikom Boštjanom Penkom in nekdanjim ustavnim sodnikom Janom Zobcem.

Vojko Volk, državni sekretar v vladi Roberta Goloba, je na tiskovni konferenci pred nedavnim dejal, da v Sloveniji pri pregonu korupcije nismo uspešni. Dejal je, da »je korupcije v naši državi veliko, pritokov umazanega denarja z Balkana, kakor hočete, pranja denarja v Sloveniji je veliko in treba se bo s tem spopasti«.

Po oceni Lindava je ta izjava sicer resnična, a patetična, saj jo je dal predstavnik oblasti, ki se je imela štiri leta možnost spopasti z opisanim problemom, a se je namesto tega raje ukvarjala s posamezniki in institucijami, ki so opozarjale na korupcijo. 

Penko je opozoril, da se je Slovenija na področju boja proti korupciji dvajset let prikazovala kot zgodbo o uspehu, ampak to ni, ker nas vsi prehitevajo po levi in po desni.

»Načini privatizacije so imeli od začetka, torej od prvih certifikatov in certifikatskih tajkunov, pa preko menedžerskih odkupov podjetij, bančnega kriminala in vsega, kar je bilo s tem povezano, znake sistemske korupcije, ki je v bistvu nihče ni preprečil, niti zamejil, čeprav smo nekateri že od začetka vedeli, za kaj gre in opozarjali na to.«

A učinkovitih reakcij po njegovem ni bilo, ker ni bilo politične volje.

Politične volje pa po mnenju Zobca ni bilo, ker je bila korupcija del politike in je bila pravzaprav »edina igra v mestu«. Korupcija je po njegovem dobila take razsežnosti, da z njo ni mogoče obračunati na ustavno skladen način, sploh, če želimo biti pri tem učinkoviti in hitri.

Prihajajoča vlada želi s predlogom Demokratov o ustanovitvi posebne specializirane tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK), korupciji zadati 'smrtni udarec'.

SKOK je zasnovan kot enovit organ, kot krovni organ, ki ga bodo sestavljale tri organizacijske enote: specializirano državno tožilstvo, nacionalni preiskovalni urad in komisija za preprečevanje korupcije. Na čelu bo vodja z močnimi pooblastili. 

Na ta centralizirani način bi se bilo po besedah Zobca lažje spopadati s korupcijo. 

A SKOK bi, tako smo slišali v oddaji, začel delovati šele, ko bi se iztekli mandati vodji specializiranega tožilstva, predsednici KPK in ko bi se končali postopki, ki so v teku na specializiranem oddelku tožilstva. SKOK namreč ne bi mogel poseči v že trajajoče postopke. 

Če bi sistem deloval, SKOK-a ne bi potrebovali

Sicer pa bi se, preden ustanavljamo nov organ, po mnenju sogovornikov morali vprašati in analizirati, zakaj nam stvari glede omejevanja korupcije v Sloveniji ne delujejo in ne gredo, kot bi morale iti. 

Če se bo SKOK pozicioniral kot del tožilske organizacije, potem je po besedah Penka treba vedeti, da že imamo specializirano državno tožilstvo z oddelkom za korupcijo, imamo NPU, ki je povezano s tožilstvom oziroma vse institiucije, ki jih moramo imeti, da bi ob ustrezni povezavi morale pripeljati do učinkovite obravnave kaznivega dejanja.

Če bi naš obstoječi sistem deloval, torej ne bi potrebovali ničesar novega, so se strinjali sogovorniki.

Razlogi za to, da sistem ne deluje, pa so številni. Preden bi ustanavljali nov organ, bi jih morali prečesati in ugotoviti ranljive točke. Penko je ob tem pripomnil, da se utegne ob analizi obstoječega sistema ugotoviti, da bi se morda stvari spremenile že, če bi postavili prave ljudi na organe, ki že obstajajo in ne bi imeli več takih problemov, kot jih imamo. 

V središču, ki ga je tokrat vodila Brigite Ferlič, smo se pogovarjali tudi o tem, zakaj specializirani oddelki za korupcijska dejanja in organiziran kriminal na sodiščih ne delujejo, zakaj je treba mlade začeti vzgajati v duhu, da je korupcija nesprejemljiva, in zakaj ni strokovna in politično modra odločitev, da se KPK prenese pod SKOK.

Vabljeni k ogledu.