Kaj bo počela Urška Klakočar Zupančič po primopredaji poslov?

»Kaj bom počela, še ne vem. Ena od opcij je tudi odvetniška praksa, nisem pa še zaprosila za opravljanje tega poklica oziroma zaprosila za vpis v imenik odvetnikov oziroma odvetnic ... A, najprej si bom vzela čas za razmislek. Upam pa, da bom v petek lahko opravila primopredajo poslov s svojim naslednikom,« pravi Urška Klakočar Zupančič, ki bo jutri opravila sestanek z začasnimi vodji poslanskih skupin.

Poslovnik državnega zbora določa, da za pripravo prve seje skrbi dotedanji predsednik državnega zbora, torej v tem primeru Urška Klakočar Zupančič. Začasni vodje poslanskih skupin obvestijo dotedanjega predsednika državnega zbora o predlogu za predsednika in podpredsednika ter člane mandatno-volilne komisije.

Predlog dnevnega reda prve seje vsebuje imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, potrditev mandatov poslancev in izvolitev predsednika državnega zbora, lahko pa tudi izvolitev podpredsednikov državnega zbora, ustanovitev delovnih teles in določitev njihovih nalog, imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter imenovanje generalnega sekretarja državnega zbora. 

Prvo sejo državnega zbora vodi do izvolitve njegovega predsednika najstarejši poslanec. To bo poslanec Demokratov Anžeta Logarja Franc Križan.

Pogovor

»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«

Suzana Kos

6. april 2026

Po potrditvi več kot polovice poslanskih mandatov je državni zbor konstituiran in lahko voli predsednika. Za razliko od te funkcije preostale  - če državni zbor na prvi seji ne izvoli podpredsednikov državnega zbora ter ne imenuje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter generalnega sekretarja državnega zbora - lahko poslanci izvolijo najkasneje v 30 dneh po konstituiranju.

Za zdaj niso jasni obrisi koalicije, ki jo napoveduje relativni zmagovalec volitev, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Ta je sicer pripravil osnutek koalicijske pogodbe in razrez resorjev morebitne prihodnje vlade, v kateri bi bilo 16 ministrstev - Gibanje Svoboda bi jih imelo sedem, NSi tri, SD, Demokrati ter Levica po dve, z Resni.co pa bi sodelovali pri posameznih programskih točkah.

Predlog je sicer račun brez krčmarja, komentirajo naši sogovorniki iz politike. 

Če se stranke do petkove konstitutivne seje ne bodo dogovorile glede podpore kandidatu za novega predsednika državnega zbora (za zdaj se zdi, da je edini kandidat Janez Cigler Kralj iz NSi), pravzaprav ni jasno, kaj sledi. 

Neke posebne določbe, ki bi določala posledice neizvolitve predsednika državnega zbora na prvi seji v poslovniku ni, poudarja ustavni pravnik dr. Saša Zagorc. 

Iz tega se da sklepati, da mora v skladu s poslovnikom biti predsednik državnega zbora izvoljen na prvi seji.

Zagorc: Rešitev je v izvolitvi kompromisnega predsednika

Kako, vsaj začasno, razrešiti prolongirani politični pat položaj, če koalicija na dan prve seje še ne bo znana, in obenem tudi dosledno spoštovati poslovnik državnega zbora?

Zagorc meni, da je rešitev izvolitev »kompromisnega« oziroma nevtralnega predsednika, dokler se ne oblikuje koalicija, ki je sposobna razrešiti tega predsednika in nato izvoliti novega predsednika državnega zbora skladno z dogovorom v koaliciji.

»Težava za uresničitev te možnosti je, da je veliko nezaupanja med vpletenimi akterji in da ni nujno, da bi se neki poslanec »začasno« žrtvoval. Prednost te rešitve je, da ustvarja vsaj minimalne pogoje za prehod h glasovanju o predsedniku vlade, kjer se pa izkaže, ali je državni zbor sposoben izvoliti slednjega.«

Ali je prekinitev seje mogoča?

Težava za uresničitev te možnosti je dvojna. Najprej, pravna podlaga za prekinitev seje ne dopušča popolnoma samostojne odločitve o prekinitvi, pa še to so nezaželene (npr. to lahko predsedujoči stori v primeru nereda ali nesklepčnosti). Drugič, prekinitev seje državnega zbora še ne zagotavlja, da bo kasneje predsednik izvoljen. Gre le za odlog zagate in kupovanje časa, je povedal ustavni pravnik Saša Zagorc.

Kaj torej storiti, če na prvi seji državnega zbora ne bi bil izvoljen predsednik?

Državni zbor si mora prizadevati, poudarja Zagorc, da do takšne situacije ne pride, ker ni poslovniško urejena in posledično zahteva kreativno razlaganje poslovnika v času globokega političnega precepa in celo zelo verjetno slabovernega ravnanja vpletenih. Z medsebojnim in dobrovernim popuščanjem vpletenih do tega tudi ne more priti. 

»Moja razmišljanja od te točke dalje so oblikovana z zavedanjem, da pravno čiste rešitve ni in so vodena v skladu s kriterijem čim manjše škode za spoštovanje prava in demokratični proces. Ker v praksi nismo imeli takšnega zapleta, si ne moremo pomagati s preteklimi izkušnjami.«

Dokler ni izvoljen novi predsednik državnega zbora, je smiselno, da ga na nadaljnjih sejah vodi tisti, ki je za to predviden za prvo sejo. Zagorc meni, da bi izvolitev predsednika državnega zbora na eni od naslednjih sej bila možna, pa čeprav pomeni kršitev procesnih določb poslovnika. Še vedno bolje, kot da ni izvoljen nihče.

Ne da bi hotel vleči kakršnekoli analogije, zgolj spominjam, da tudi v drugih državah prihaja do dolgotrajnih zapletov z oblikovanjem vodstva parlamenta po njegovem konstituiranju (npr. predstavniški dom ZDA leta 2023, belgijski parlament). Podaljševanje takšnih situacij nedvomno znižuje zaupanje v delovanje parlamentarne demokracije. Zato je smiselno, da se izvoljeni poslanci tega zavedajo, sklene svoje razmišljanje profesor na katedri za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti.