Predsednik vlade Janez Janša je danes izjavil da bo interventni zakon za razvoj Slovenije na referendumu obstal in opozoril, da bi se lahko, če ga pobudniki referenduma ne bi blokirali, cene energentov že znižale za deset odstotkov. Foto: STA
Kaj je premier Janša povedal o dohodnini? Bodo neto plače višje in kdaj?
Poslanka koalicije Iva Dimic (NSi) je predsedniku vlade Janezu Janši zastavila poslansko vprašanje v zvezi s ponovno dohodninsko razbremenitvijo srednjega razreda.
V okviru poslanskih vprašanj predsedniku vlade Janezu Janši je bila danes načeta tudi tema sprememb pri dohodnini. Poslansko vprašanje glede dohodnine je bilo sicer uporabljeno predvsem za promocijo interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bomo odločali 6. decembra na referendumu. Cene ogrevanja bi lahko bile že za deset odstotkov nižje, če zakona pobudniki referenduma ne bi blokirali, je med drugim dejal Janša v odgovoru poslanki.
»V času prejšnje desnosredinske vlade med letoma 2020 in 2022 smo uspeli sprejeti dohodninsko reformo za razbremenitev plač. Naša takratna reforma je s povišanjem splošne dohodninske olajšave povečala neto plače vseh zaposlenih, tudi t. i. srednjega razreda. Koalicija Roberta Goloba pa je našo reformo razveljavila ter ljudi ponovno davčno obremenila. Da je bila naša takratna pot prava, izhaja tudi iz nove koalicijske pogodbe, ki predvideva razbremenitev dela in dvig splošne dohodninske olajšave. Gre za ukrep, ki prinaša davčno razbremenitev in povišanje neto plač vseh zaposlenih, vključno s srednjim razredom.«
»Zanima me, ali vlada že načrtuje spremembo splošne dohodninske olajšave oziroma podobne ukrepe na tem področju z namenom povišanja neto plač vseh zaposlenih v smeri, kot je to uspelo že naši prejšnji desnosredinski vladi,« je vprašala poslanka NSi Iva Dimic.
Janez Janša je že pred dnevi v pogovoru na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice (Amcham) napovedal spremembe pri dohodnini, koalicija bo morda dopolnila kar predlog zakona, ki ga je predlagalo Gibanje Svoboda. »Zakon je mogoče dopolniti. S katerimi številkami ne bom govoril, saj je strateški svet za gospodarstvo pri koncu priprave predlogov glede davčne reforme. Nato bodo pripravljeni strokovni izračuni in časovnica, ki bo odvisna od razmer v javnih financah in takrat lahko amandmiramo dohodninski predlog Gibanja Svoboda,« je povedal v državnem zboru premier v odgovoru na poslansko vprašanje.
Janša je sicer izjavil, da verjame, da bo interventni zakon za razvoj Slovenije, na referendumu obstal. Ob tem je opozoril, da so želeli z razvojnim zakonom za devet mesecev znižati davek na energente, saj bi s tem lahko znižali cene za okoli deset odstotkov. »Če pobudniki referenduma ne bi blokirali zakona, bi zakon že lahko uveljavili in položnice znižali, zato naj tisti, ki se pritožujejo nad cenami povežejo položnice, ki jih prejemajo in referendum. Zakon o razvoju bo veljal za naprej, verjamem, da bo, zato bodo cene ogrevanja nižje šele z njegovo uveljavitvijo.«
Naslednji korak po uveljavitvi razvojnega zakona je po besedah predsednika vlade povezava med razvojno kapico (razbremenitvijo plač najbogatejših, op.p.) in višjo splošno dohodninsko olajšavo, ki bi prinesla višje neto plače za vse.
Spremembe na področju dohodnine se sicer pripravljajo neodvisno od tega, kaj se dogaja z interventnim zakonom.
Ne glede na referendum so višje neto plače mogoče
Kot je znano, bodo volivke in volivci 6. decembra odločali na referendumu o usodi interventnega zakona za razvoj Slovenije. Če bo zakon, ki sicer posega v več zakonov oziroma področij, zavrnjen, bo začel veljati enoletni rok vezanosti državnega zbora na izid referenduma, kar pomeni, da parlament v tem času ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v vsebinskem nasprotju z odločitvijo volivcev. A blokade za spremembo dohodnine naj ne bi bilo.
Ustavni pravnik Matej Avbelj ocenjuje, da referendum o interventnem zakonu ne more blokirati sprememb na področju davkov. »Po moji oceni - ne glede na referendumski rezultat, četudi bi morebiti negativen - se ne more raztezati na davčne določbe glede katerih ustava referendum prepoveduje. Po ustavi referenduma o davkih tako ali tako ne more biti.«
Takole piše v ustavi:
Kaj se je z dohodnino dogajalo v zadnjih letih?
Vlada Janeza Janše je v času svojega mandata z mini davčno reformo (z novelo zakona o dohodnini med drugim uzakonila postopno zviševanje splošne dohodninske olajšave (s takratnih 3.500 evrov bi se začela postopno dvigovati na 4.500 evrov v letu 2022, 5.500 evrov v letu 2023, 6.500 evrov v letu 2024 ter načrtovanih 7.500 evrov od leta 2025 dalje).
Ko je oblast prevzela vlada Roberta Goloba je te rešitve spremenila oziroma ukinila.
2500 evrov na leto je zato po Janševih besedah neposredno izgubil posameznik s povprečno plačo, ker je Golobova vlada zaustavila njegovo mini davčno reformo. »Ta znesek je bil ljudem neposredno vzet iz žepa, slovensko gospodarstvo pa ni pridobilo dela konkurenčne prednosti.«
Golobova vlada je ukinila nadaljnje postopno dvigovanje splošne olajšave proti 7.500 EUR ter jo ustavila na nižji ravni (omejila jo je na 5.000 EUR za leto 2023 z določenimi postopnimi prilagoditvami v prihodnje).
Zdaj Gibanje Svoboda predlaga vsebinsko precej podobne ukrepe na področju dohodnine, ki jih je v preteklosti uveljavila tretja vlada Janeza Janše, tako med drugim tudi dvig splošne olajšave, s čimer bi se zmanjšala davčna osnova za vse zaposlene.
