Veleposlanica Izraela Ruth Cohen-Dar je julija lani predsednici republike Nataši Pirc Musar predala poverilno pismo. Kaj se zdaj dogaja z odprtjem veleposlaništva, v uradu predsednice republike ne vedo.
Skrivnostnost pred odprtjem izraelskega veleposlaništva v Ljubljani
Izraelci so za Info360 razkrili: »Naše veleposlaništvo bo v bližini centra Ljubljane, odpiramo ga sredi septembra.«
Teden dni pred začetkom septembra, meseca, ko naj bi v Ljubljani začelo delovati izraelsko predstavništvo, slovenska stran uradno še nima konkretnih informacij, kdaj naj bi se to dejansko zgodilo in kje točno sploh bo vrata odprlo veleposlaništvo Izraela. Vodila ga bo dosedanja nerezidenčna veleposlanica Ruth Cohen-Dar, ki je Slovenijo pokrivala na daljavo, v začetku julija pa jo je izraelska vlada imenovala za prvo rezidenčno veleposlanico Izraela v naši državi.
»Postopek odprtja izraelskega veleposlaništva v Ljubljani poteka skladno z načrtom in ustaljenimi postopki ... Postopek je trenutno v zaključni fazi, odprtje pa je predvideno sredi septembra. Veleposlaništvo bo locirano blizu središča Ljubljane. Podrobnosti so še v usklajevanju, zato jih v tem trenutku ne moremo deliti,« so za Info360 odgovorili z Dunaja, kjer je nerezidenčna veleposlanica doslej opravljala svoje delo.
Veleposlanica Ruth Cohen-Dar, ki je od 22. julija lani opravljala funkcijo nerezidenčne veleposlanice Izraela v Sloveniji, bo svoj mandat nadaljevala kot rezidenčna veleposlanica v Ljubljani.
Neuradno slovensko zunanje ministrstvo v začetku septembra od Izraela pričakuje podrobnejše in bolj konkretne informacije o odprtju. Doslej se je namreč govorilo o treh možnih lokacijah in tudi o več različnih datumih, vendar naj bi bil cilj odprtja veleposlaništva v septembru. Oktobra so namreč v Izraelu volitve in zagotovitev veleposlaništva pred njimi naj bi bila pomembna.
Slovenija je po naših neuradnih informacijah Izrael zaprosila, da ji čim prej posreduje lokacijo in dan odprtja, saj razen govoric oziroma delnih informacij na zunanjem ministrstvu uradno ne vedo ničesar.
Zakaj takšna skrivnostnost pri odpiranju veleposlaništva?
Varnostni strokovnjak dr. Denis Čaleta z instituta za korporativne varnostne študije, nad tančico skrivnosti, v katero so se ovili Izraelci, ni presenečen.
»Treba se je zavedati, da je bil Izrael zaradi svoje politike skozi zgodovino vedno tarča določenih terorističnih napadov. Kjerkoli se načrtujejo njihove institucije, je to vedno izredno varovana skrivnost že v fazi priprave, varnostni ukrepi pri njih pa so na najvišji možni ravni. Ambasade ZDA, še bolj pa veleposlaništva Izraela, po ukrepih varovanja močno odstopajo od preostalih. Ker so bili že velikokrat tarča napadov, je seveda pomembno tako, kje bo veleposlaništvo in kje bo rezidenca veleposlanice. Da je vse zavito v tančico skrivnosti, me ne preseneča. Če bi namreč kdo morebiti pripravljal napad na veleposlaništvo, bi ga ob pomanjkanju informacij, izpeljal težje. Verjamem, da bo lokacija, ki je oziroma bo izbrana, zagotovila ustrezne standarde, ki jih ima Izrael za varovanje svojih veleposlaništev. Tudi manj tvegane ambasade imajo šibke točke, ki jih lahko izkoristijo napadalci,« pove Čaleta.
In kaj so tveganja, ki nastajajo z odprtjem veleposlaništva? Gotovo je med ključnimi izzivi povečana potreba po fizičnem varovanju, pa tudi možnost protestov in političnih napetosti, kibernetske grožnje, tveganja za diplomatsko osebje in obiskovalce ter logistični izzivi zaradi izraelskih varnostnih protokolov.
Katera lokacija je bolj primerna z vidika varnosti?
Med tremi možnimi lokacijami sta se omenjali dve ljubljanski stolpnici, BTC in WTC ter center Ljubljane. Kaj je bolj in kaj manj primerno?
»Bolje je imeti varovan lasten objekt. V javni poslovni stavbi je namreč s še tako dobrimi ukrepi težko zagotoviti celovit sistem varnosti. Na drugi strani je vprašanje, ob katerega bo trčil najemodajalec, kaj izraelska ambasada v neki poslovni stolpnici pomeni za preostale najemnike, ki so lahko potencialna žrtev morebitnega napada. Popolno varovanje izraelskega veleposlaništva pomeni lahko hkrati tudi omejitve za preostale uporabnike prostorov,« še našteva Čaleta.
Čaleta sicer nima informacij o načrtovani lokaciji veleposlaništva, a meni, da je v tako kratkem obdobju – od julijske odločitve o vzpostavitvi veleposlaništva v Ljubljani - tako zelo zahtevno zgodbo težko realizirati. Zato dvomi, da ga bodo zares odprli septembra.
Slovenija in Izrael sta lani ustvarila 244 milijonov evrov blagovne menjave, kar to državo uvršča na 38. mesto najpomembnejših trgov za Slovenijo, med Japonsko in Kosovo.
Veleposlanica je že bila preverjena
Ker izraelska veleposlanica za Slovenijo svojo funkcijo formalno že opravlja dobro leto, sicer na daljavo, zdaj pa bo postala rezidenčna veleposlanica, so bile formalnosti, kot je na primer varnostno preverjanje in predaja poverilnih pisem, že opravljene.
Vlada Roberta Goloba lani tudi ni imela nobenih zadržkov k njenemu imenovanju.
Že lani je tako veleposlanico sprejela predsednica republike Nataša Pirc Musar in - ne glede na svojo izrazito propalestinsko naravnanost - z veleposlanico Ruth Cohen-Dar opravila pogovor.
Spomnimo, takoj po imenovanju četrte vlade Janeza Janše je izraelski zunanji minister Gideon Sar napovedal, da bo Izrael prvič odprl veleposlaništvo v Ljubljani, premier Janez Janša pa je to napoved pozdravil na družbenem omrežju X z izrekom dobrodošlice in komentarjem, da se »veseli nove dobe slovensko-izraelskih odnosov«.
Vlada je nato tudi razveljavila ukrepe proti Izraelu, ki jih je zaradi kršitev mednarodnega in humanitarnega prava ter človekovih pravic Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu sprejela vlada Roberta Goloba. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ter dva njegova ministra niso več nezaželene osebe v Sloveniji, prepovedi uvoza blaga iz Izraela, ki izvira iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, ni več, prav tako je preklican sklep o prepovedi izvoza in tranzita vojaškega orožja in opreme iz oziroma prek Slovenije v Izrael ter uvoza iz Izraela v Slovenijo.
Kdo je izraelska veleposlanica?
Pred imenovanjem je Koen-Dar na izraelskem zunanjem ministrstvu vodila oddelek za boj proti antisemitizmu. Na ministrstvu se je po magisteriju iz politologije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu zaposlila leta 1986. Delala je na diplomatskih predstavništvih na Dunaju in v Washingtonu, bila je tudi namestnica vodje misije na veleposlaništvu na Poljskem.
