Znano, kako bo Boštjančič zagotovil denar za obrambne izdatke

Minister za finance Klemen Boštjančič poudarja, da ta vlada zaradi višanja obrambnih izdatkov ne bo višala davkov in tudi ne bo uvajala nobene nove obremenitve, kot se je to na primer zgodilo po poplavah pred dvema letoma.

»O morebitnem dvigu DDV za financiranje obrambnih izdatkov ne razmišljamo, razmere so obvladljive,« je poudaril minister ter še, da se bo na račun financiranja povečal proračunski primanjkljaj in zadolževanje države. V prihodnji dveh letih bo šlo za obrambo dodatnih 400 milijonov evrov, kar predstavlja pol odstotka BDP.

Kaj bo prinesla proračunskim načrtovalcem objava podatkov o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP), ki je v prvem četrtletju padel, še ni jasno. Podatke bodo državni statistiki objavili sredi avgusta in tedaj bo bolj jasno, kaj se z BDP dejansko dogaja.

Gibanja v javnih financah so po podatkih statistikov, ki jih objavljamo v tabeli, ugodna. Vprašanje pa je, ali bodo v prihodnje takšna tudi ostala, saj se rast prihodkov proračuna ob zniževanju inflacije, umirja.

»To dejstvo pa bodo morali v prihodnje upoštevati tudi proračunski porabniki,« je poudaril minister Boštjančič. 

Glede na višino proračunskega primanjkljaja in višino javnega dolga v BDP je bilo tudi pričakovati, da bo Slovenija obrambne izdatke financirala z zadolževanjem in povečanjem proračunskega primanjkljaja. Foto: Uredništvo

Finančni minister o višjih davčnih obremenitvah za zdaj ne razmišlja. Foto: Uredništvo

Finance so glede financiranja obrambnih izdatkov vprašale več ekonomistov. Kaj so povedali glede financiranja?

Ekonomist Mojmir Mrak: »Države, ki so soočene s potrebo po povečanju izdatkov za obrambo, po izkušnjah to vsaj v prvi fazi financirajo predvsem s povečanim zadolževanjem, v manjši meri z večjimi davčnimi obremenitvami, zelo malo pa z zmanjševanjem socialnih izdatkov. Če bo obseg javnofinančnih prihodkov stagniral ali pa se večal le počasi, kar je žal bolj realno, potem bomo dodatne izdatke za obrambo financirali predvsem z dodatnim zadolževanjem.«

Ekonomist Bogomir Kovač: »Kratkoročno so reči jasne. Pri prerazdelitvi proračuna na račun novih vojaških izdatkov, ki jim stojijo nasproti zakonske zaveze socialne države, po navadi pride do krčenja izdatkov pri investicijah in pri izdatkih, ki niso že vnaprej porazdeljeni. Dolgoročno se ne bo mogoče izogniti povečanju skupnih proračunskih izdatkov, tako da na koncu ostane problem vira financiranja. Javno zadolževanje se nujno poveča in država mora to pokriti z javnimi prihodki ali refinancirati z novim zadolževanjem.«

Tilen Božič, davčni strokovnjak: »Vsega ni mogoče sfinancirati, potrebujemo družbeni dogovor, kaj hočemo. Izdatki za obrambne namene ne bodo večji za nekaj sto milijonov evrov, temveč za milijardo ali dve na leto. Slovensko gospodarstvo je v fazi pregrevanja, kar kažeta polna zaposlenost in nizka brezposelnost. Kljub temu javne finance izkazujejo primanjkljaj, ki bi ga lahko brez težav odpravili v minulih letih ob ugodni makroekonomski sliki. Zdaj se bliža bolj neugodna javnofinančna pozicija, ko je tudi gospodarska rast vse bolj upehana.«

Medtem - podobno kot pri nas - tudi v Franciji načrtujejo povišanje obrambnih izdatkov. Francoski premier Francois Bayrou je v predlogu proračuna za naslednje leto predlagal ukinitev dveh državnih praznikov in zamrznitev večine javnih izdatkov. Želi privarčevati 43,8 milijarde evrov, varčevalni načrt vključuje zamrznitev višine socialnih izdatkov in davčnih razredov v letu 2026 na raven iz leta 2025. Francozi bi po tem načrtu ostali brez prostega dne na velikonočni ponedeljek in 8. maja, ki zaznamuje konec druge svetovne vojne v Evropi. Obenem vlada načrtuje povečanje obrambnih izdatkov. Francija je imela lani proračunski primanjkljaj, ki je znašal 5,8 odstotka BDP, kar je skoraj dvakrat več od triodstotne priporočljive meje v EU. Primanjkljaja, ki se veča že drugo leto zapored, zaradi politične krize v državi niso bile sposobne rešiti štiri vlade zapored.