Kako so Jankovića rešili pred sojenjem o spolnih uslugah farmacevtke?

Med očitki, ki se že leta pojavljajo na račun ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je tudi zloraba svojega položaja v zameno za pridobitev spolne usluge. Najbolj razvpita je gotovo »afera farmacevtka«. 

Poslovnež in nekdanji dirkač Matjaž Tomlje napoveduje, da bo prihodnji teden razkril dva nova primera Jankovićevega spolnega nadlegovanja, z dokazi oziroma pričami. 

»V prihodnjem tednu bom javno razkril konkretne dokaze o spornem spolnem nadlegovanju, korupciji ter nemoralnem poslovnem obnašanju Zorana Jankovića, ki po moji oceni predstavljajo primer največje moralne spornosti v slovenskem prostoru. Resnica o delovanju in odločitvah pri vodenju javnih zadev bo končno v celoti predana javnosti,« napoveduje Tomlje, sicer županski kandidat stranke Resni.ca.

Morda bo Tomlje s svojimi dokazi, če jih res ima, bolj uspešen, kot je bila policija. Zdi se namreč, da je bilo v primeru farmacevtka storjeno vse, da v tej zadevi Janković ne bi nikoli stopil pred sodnika.

Dokazi v smeti in nato še nad kriminalista

Spomnimo, afera je nastala, ko so kriminalisti med zakonitimi prisluhi Jankoviću, zaznali tudi pogovore s Katarino Ravnikar, ki je župana prosila za pomoč pri pridobitvi stalne zaposlitve v ljubljanskih lekarnah.

Teh prisluhov oziroma zapisov njunih pogovorov, kot je znano, niso uporabili za procesiranje, saj je v zadevi zoper Jankovića glede pogojevanja službe farmacevtke v zameno za spolne usluge, tožilka Blanka Žgajnar zamudila rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo. Preiskovalna sodnica je zato odločila, da se vsi dokazi, pridobljeni s prisluhi, izločijo, zvočni posnetki pa izbrišejo.

Sodna preiskava proti Zoranu Jankoviću v primeru farmacevtka tako sploh nikoli ni bila uvedena, kar pomeni, da je postopek padel takoj na samem začetku sodne faze.

Nekateri naši sogovorniki ocenjujejo, da bi postopek zoper Jankovića v tej zadevi vendarle lahko stekel, a očitno ni bilo to nikomur v interesu. Kriminalista, ki sta opravila razgovor s farmacevtko in pripravila zapisnik, pa je doletela celo kazenska ovadba.

Za osvežitev spomina poobjavljamo zapisnik, ki sta ga pripravila po pogovoru s farmacevtko o tem zavržnem izrabljanju politične funkcije.

Proti kriminalistom ovadba, proti županu nič

Odvetnik farmacevtke Miha Kozinc je kriminalista ovadil, češ da sta decembra 2015 nezakonito vstopila v stanovanje farmacevtke, in na ta način zlorabila svoj položaj, jo pospremila na zaslišanje v prostore NPU ter od nje izsilila izpoved, ki je obremenila župana.

S to taktiko so skušali vplivati na izločitev preostalih dokazov, ki niso bili ugodni za Jankovića in skušali izločiti tudi zapisnik o zaslišanju farmacevtke, ki je preiskovalcem povedala, kaj se je dogajalo v županovi pisarni in pri njej doma. 

Kazenska ovadba proti kriminalistoma je sicer na koncu padla. Tihomir Žgavec, višji kriminalistični inšpektor NPU še dela v policiji, medtem ko jo je višja kriminalistična inšpektorica Liljana Vogrinec zapustila v začetku maja leta 2024. 

Na NPU so, kot so povedali za Info360, zadevo glede očitkov na račun obeh kriminalistov v okviru notranjevarnostnega postopka preverili leta 2017 in niso ugotovili suma kaznivega dejanja. Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije pa je NPU leta 2020 obvestil, da je bila kazenska ovadba proti njima zavržena. 

Bi lahko kazenski postopek vedarle začeli?  

Nekateri naši sogovorniki ocenjujejo, da bi lahko tožilstvo nov pregon zoper Jankovića v zadevi farmacevtka utemeljilo na pričanju farmacevtke pred sodnikom v kazenski zadevi zoper omenjena kriminalista. Ko je bila zaslišana, je namreč potrdila, kar sta zapisala v zapisniku. Očitno pa za to ni bilo interesa, menijo nekateri sogovorniki, in zapisnik njenega zaslišanja je ostal v predalu.

Nekdanji tožilec, zdaj odvetnik Boštjan Penko ob tem opozarja, da v našem ustavnopravnem sistemu glede izločanja dokazov velja doktrina »sadežev zastrupljenega drevesa«, po kateri se izločajo ne samo nezakonito pridobljeni dokazi, ampak z nekaj izjemami, tudi vsi dokazi, ki iz njih izhajajo oziroma so bili pridobljeni na njihovi podlagi.

»Konkreten primer, ki ga omenjate, je bil sicer prvi primer takšne vrste, ko je sodišče odločilo, da gre v primeru zamude dveletnega roka, v katerem mora tožilec po koncu uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov zahtevati uvedbo postopka, za nezakonite dokaze, ki jih je treba izločiti iz spisa. Pred tem je bila sodna praksa drugačna, posledica te, nove interpretacije pa je bila, da so bili dokazi, ki so bili pridobljeni po mojem vedenju s sicer zakonito odrejenimi prisluhi ljubljanskemu županu, izločeni iz spisa oziroma uničeni.«

Kazenski postopek zoper župana Jankovića z odločitvijo sodišča, da se zahteva za preiskavo zoper njega zavrne, sicer v konkretnem primeru sploh ni bil uveden, zato je v tem primeru skladno s 409. členom zakona o kazenskem postopku na zahtevo tožilstva - če so ji priloženi novi dokazi - postopek dovoljeno znova zahtevati in uvesti.

Omenjeni člen določa, da se lahko kazenski postopek, v katerem je bila zahteva za preiskavo pravnomočno zavrnjena zaradi pomanjkanja utemeljenega suma, znova uvede na zahtevo upravičenega tožilca, vendar le ob predložitvi novih dokazov, ki senat prepričajo o izpolnitvi pogojev za postopek. 

Penko ob tem opozarja, da bi ob tem moralo v konkretnem primeru tožilstvo najprej oceniti, ali gre pri pričanju farmacevtke pred sodiščem v drugem kazenskem postopku (gre za omenjeni kazenski postopek zoper kriminalista, ki sta v prvotnem postopku od nje pridobila izjavo) za dokaz, ki je povsem neodvisen od nezakonitih dokazov - prisluhov iz prvega postopka ali pa je bil vsaj posredno pridobljen na njihovi podlagi - torej ali je med nezakonitimi dokazi in tem pričanjem podana vzročna zveza.

»Če gre za dokaz, ki je vzročno - posledično povezan s predhodnim postopkom, torej tistim, v katerem so bili dokazi uničeni in do katerega policija in tožilstvo sicer ne bi prišla, po moji presoji tudi sedanjega pričanja farmacevtke pred sodiščem ne bo mogoče uporabiti, saj bo šlo za »sadež zastrupljenega drevesa«, ne pa za neodvisen in s tem zakonit dokazni vir. Seveda velja tudi nasprotna logika - vendar na načelni ravni, brez poznavanja spisovnega gradiva, o zadevi kaj več ni mogoče povedati,« komentira odvetnik Boštjan Penko.