Foto: STA
Kam bi se umaknil Vučić, če bi iskal azil: v Slovenijo, Rusijo ali ... ?
»Slovenija je razumljena kot nevtralen mediator procesov in odnosov v jugovzhodni Evropi oziroma na Balkanu, zato takšna poteza (prihod v Slovenijo) zagotovo ne bi bila pozitivno sprejeta. Slovenija se z ugledom, ki ga ima na Balkanu in v EU, ne bi igrala,« meni profesor Faris Kočan s fakultete za družbene vede.
»Po hipotetičnem scenariju bi Aleksandar Vučić po porazu na volitvah lahko iskal azil. Lahko bi se morebiti umaknil tudi v Slovenijo. Če bo sledil Viktorju Orbanu, bo iskal azil, to je ena od možnosti nadaljnjega dogajanja – sploh, če se bodo začele pravosodne preiskave,« ocenjuje Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec in poznavalec dogajanja v Srbiji.
Mediji so namreč po Orbanovem porazu na Madžarskem omenjali, da se je med njegovimi najtesnejšimi sodelavci razširil strah pred izgubo premoženja in morebitnimi pregoni. Preiskovalni mediji in britanski Guardian so poročali, da naj bi nekateri njegovi zaupniki svoje premoženje že prenašali v tujino. Pojavila so se ugibanja, da bi se lahko v ZDA začasno umaknil tudi sam.
Tudi v Srbiji so se že pojavila ugibanja, da je nekdanji predsednik po volilnem porazu že zapustil Srbijo. Vršilka dolžnosti predsednice Srbije Ana Brnabić je ta namigovanja zanikala. »Ne Aleksandar Vučić in ne njegova družina,« je poudarila, »nista nikamor pobegnila, nihče se ni ustrašil.«
»Pritoka umazanega denarja z Balkana je, kolikor hočete, pranja denarja v Sloveniji je veliko,« je spomladi izjavil Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu tedanjega predsednika vlade Roberta Goloba.
Oceno o pritoku umazanega denarja v Slovenijo je ponovil še sokoordinator Levice Luka Mesec v intervjuju za Sobotno prilogo, ko je komentiral stanovanjsko politiko ljubljanske občine pod vodstvom Zorana Jankovića.
»Komu je namenjena takšna stanovanjska usmeritev občine? Samo še tistim, ki iz Banjaluke in s Cipra prihajajo s kovčki denarja,« je ocenil.
Na urad za preprečevanje denarja smo zato vprašali, ali njihova statistika te izjave potrjuje, kakšna je ter ali je Golobova vlada morda kakorkoli ukrepala proti dotoku umazanega denarja z Balkana. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Sogovorniki iz Sove ne pričakujejo povečanega dotoka kapitala iz Srbije v Slovenijo kot posledico poraza Vučićevega režima, sicer pa ta kapital v obliki nakupov nepremičnin in kapitalskih naložb že vsa leta poteka. Sova je vseskozi pozorna na to ter sodeluje z uradom za preprečevanje pranja denarja in policijo. Vučić in njegovi bodo najverjetneje skušali spraviti kapital na varno oziroma ga oprati kje drugje, v kakšni bolj oddaljeni tretji državi, še menijo. Ob tem dodajajo, da Sova nima dovolj pristojnosti za odkrivanje poti umazanega denarja in ima precej zvezane roke zaradi zakonodaje.
Bi Vučić zatočišče lahko našel pri nas?
Zdi se, da gre pri tem za »narativo«, da je dobršen del pajdašev Aleksandra Vučića in Milorada Dodika v Ljubljani in da je tam tudi kar nekaj kapitalskih tokov, vzpostavljenih med državama, razmišlja poznavalec razmer doc. dr. Faris Kočan s fakultete za družbene vede.
Bolj kot Ljubljana so po njegovih besedah v igri za umik Trebinje, mesto v Hercegovini, ki je nedaleč stran od Črne gore. Vsaj tako se je še v petek v pogovorih o njegovem morebitnem porazu omenjalo v Srbiji. Vendar so to v tem trenutku zgolj namigovanja, saj je treba vedeti, da zna biti Vučić – podobno kot nekdanji črnogorski predsednik Milo Đukanović – bolj trdovraten oziroma bolj teflonski politik, kot se mu pripisuje.
V prid temu kaže to, kako zlahka in mirno je sinoči na govornici priznal poraz.
»Tako da nimam občutka, da bi v kratkem času pribežal k nam. Za Slovenijo je to pomembno predvsem zaradi tega, ker je 'padel' eden najboljših prijateljev Zorana Jankovića.«
Pri tem spominja, da je županov sin pred kratkim prejel srbsko državljanstvo in da živi na Dedinjah v enem od stanovanj od Nikole Petrovića, ki velja za Vučićevega botra. »Skratka, to je ta povezava; Ljubljana in Slovenija sta vedno bili atraktivni tako za navadnega posameznika iz srbske družbe kot tudi za kapitalske in predvsem politične elite,« dodaja.
Ugled na tnalu
Če bi se Vučić vseeno znašel v Sloveniji, bi to za državo imelo hude posledice, ne samo znotraj regije, ampak predvsem v odnosu do EU, pravi doc. dr. Kočan, ki vzporednice vleče z dogajanjem med nekdanjim predsednikom makedonske vlade Nikolo Gruevskim in Viktorjem Orbanom. Zadnjemu so med drugim pod nos metali to, da je dal politični azil nekomu, ki ga doma preganjajo zaradi korupcije.
»Slovenija je razumljena kot nevtralen mediator procesov in odnosov v jugovzhodni Evropi oziroma na Balkanu, zato takšna poteza zagotovo ne bi bila pozitivno sprejeta. Slovenija se z ugledom, ki ga ima na Balkanu in v EU, ne bi igrala. V primeru, da bi šlo za neke procese znotraj Srbije, bi verjetno tudi Vučić ocenil, da bi bilo bolj pametno oditi kam drugam. Niti ne verjamem, da bi mu politična klima v Sloveniji to omogočila, saj na oblasti niso njegovi zavezniki.«
Zunaj Balkana in EU ima Vučić sicer zaveznike v Rusiji in na Kitajskem, a doc. dr. Kočan ocenjuje, da niti tam ni tako dobrodošel, kot se morda zdi na prvi pogled. Gre za velike sile, sam pa ni tako pomemben, da bi ga stalne članice varnostnega sveta zaščitile. Če bi ga Vladimir Putin ali Ši Džinping zaščitila, bi bil to zanj res velik met. Ta zavezništva so namreč bolj funkcionalne narave, kjer se zavezniki medsebojno izkoriščajo oziroma instrumentalizirajo, ko jim je to potrebno.
Vučić ni nepomemben igralec, saj sedi na več stolih hkrati ter ima dobre odnose tako z Unijo kot tudi drugimi akterji, vendar nikakor ni na ravni nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki mu je več držav ponujalo zaščito, še poudarja doc. dr. Kočan.
Kakšne so pravne možnosti?
Ob ugibanjih o morebitnem zatočišču se odpirajo pravna vprašanja: pod kakšnimi pogoji bi nekdanji visoki politični funkcionar sploh lahko zakonito prebival v Sloveniji in ali bi se domačem pregonu lahko izognil z zaprosilom za mednarodno zaščito.
Vsak tujec potrebuje za bivanje v Republiki Sloveniji (RS) pravni naslov. Pri državljanih Srbije, ki ni članica EU, bi to bil tak pravni naslov za nekoga, ki se na novo priseli, dovoljenje za začasno prebivanje, razlaga prof. dr. Samo Bardutzky z ljubljanske pravne fakultete. Po Zakonu o tujcih so pogoji za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje jasno določeni in tudi relativno strogi. Predvsem mora imeti tujec iz tretje države enega od zakonsko določenih razlogov za bivanje, denimo študij, zaposlitev ali združitev z družinskimi člani:
»Kar tako, iz neopredeljenega razloga, se državljan tretje države ne more zakonito naseliti v RS. Praviloma bi moral prvo dovoljenje tudi pridobiti na slovenskem konzularnem predstavništvu pred selitvijo v Slovenijo.«
Ureditev je drugačna pri državljanih tretjih držav, ki se k nam zatečejo pred resnimi kršitvami človekovih pravic. V tem primeru lahko zaprosijo za mednarodno zaščito oz. za status begunca. Samo zato, ker je nekdo opravljal državno funkcijo, še ni izključeno, da ne bi dobil statusa begunca, pojasnjuje. Po Konvenciji o statusu beguncev, ki zavezuje Slovenijo, mora naša država presoditi, ali bo nekdo v primeru, da se vrne v svojo državo, preganjan zaradi svoje osebne okoliščine.
Predpostavimo, da bi oseba zatrjevala, da jo v Srbiji čaka dolgotrajna zaporna kazen zaradi očitkov o korupciji, in da jo preganjajo zaradi njenega političnega prepričanja, saj je bila politično angažirana. Po moji oceni bi imel ta prosilec kar veliko težavo pokazati, da gre v njegovem primeru za preganjanje v smislu azilnega prava, pravi prof. dr. Bardutzky.
Po pravu EU se za preganjanje denimo šteje zaporna kazen, kadar je nesorazmerna ali diskriminatorna. Samo to, da bo nekdo na sodišču kaznovan za dejanje, ki ga je res storil, še ne pomeni, da je begunec. Dodatno Konvencija vsebuje določbo, po kateri statusa begunca ne sme dobiti nekdo, ki je storil »hudo nepolitično kaznivo dejanje«.
Zapleten postopek in omejeno gibanje
Pri pridobitvi statusa begunca gre za upravni postopek, v katerem po pravilih, v veliki meri predpisanih v pravu EU, odloča notranje ministrstvo – kot upravni organ, ne minister po političnih kriterijih, navaja. Če zavrne prošnjo, je vedno možno sodno varstvo v upravnem sporu.
»V malo verjetnem primeru, da bi takšna oseba dobila azil, to torej ne bi bila (ali vsaj ne bi smela biti) posledica intervencije političnih akterjev, temveč z zakonodajo skladna presoja upravnih in sodnih organov. Ker Slovenija ne slovi kot država, ki bi bila velikodušna pri priznavanju statusa begunca, si lahko predstavljam, da bi bila takšna odločitev pospremljena s precejšnjim začudenjem v mednarodni skupnosti,« analizira prof. dr. Bardutzky.
Prosilec je praviloma na državne stroške nameščen v azilnem domu, upravičen do treh obrokov dnevno in 18 evrov žepnine na mesec, giba pa se lahko samo po območju občine, kjer je nastanjen. Postopki so precej kompleksni in običajno trajajo vsaj nekaj mesecev.
Pravni sistem pozna tudi druge oblike zaščite (subsidiarna zaščita, začasna zaščita), a v Vučićevem primeru po sogovornikovih ocenah niso uporabne.
