side-text
GZS ugotavlja, da industrija najbolj zmanjšuje zaposlenost, sektor država jo povečuje. Foto: Milos Vujinovic/Bobo

Tistim, ki imajo večje zaposlitvene ovire, zavod omogoča poglobljeno zdravstveno zaposlitveno in rehabilitacijsko svetovanje, vključitev v javna dela in učne delavnice. Pri pomoči posebej ranljivim ljudem sodeluje tudi s centri za socialno delo. Foto: Milos Vujinovic/Bobo

Politika

Kateri izzivi čakajo novega šefa zavoda za zaposlovanje?

Pred Mitjo Bobnarjem, novim direktorjem zavoda, so številni izzivi: od energetske krize do dolgotrajne brezposelnosti.

Število dolgotrajno brezposelnih oseb iz leta v leto zaradi prepleta ugodnih razmer na trgu dela in ukrepov zaposlitvene politike sicer vztrajno pada. Med njimi je skoraj 60 odstotkov mlajših do 50 let, petina pa je invalidov. Številke kažejo tudi, da zadnja leta inšpektorji opravljajo vse več nadzorov nad vpisanimi v evidenco brezposelnih, ugotovijo pa tudi vse več kršitev.  

Dodajte Info360 med priljubljene vire na Googlu

Vodenje zavoda za zaposlovanje v času, ko se trg dela hitro spreminja, ne bo brez izzivov. Vlada je na čelo te ustanove vrnila Mitjo Bobnarja, ki je funkcijo vršilca dolžnosti formalno nastopil včeraj.

Čeprav se brezposelnost na letni ravni zmanjšuje, so razmere negotove. Oktobra je zavod zabeležil sezonsko rast števila brezposelnih, ki se vsakoletno pojavi zaradi zaključka šolanja in iskanja prve službe. Registriranih je bilo 43.032 brezposelnih, kar je 1,4 odstotka več kot septembra, vendar 5,8 odstotka manj kot oktobra lani. Letos je bilo v povprečju prijavljenih 1,5 odstotka manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani.

Ob razmeroma ugodnih trendih bi preizkušnjo za novega direktorja lahko prinesle posledice energetske krize, zlasti če se bodo pozimi še stopnjevale. Morebitno zaostrovanje razmer bi prizadelo podjetja, povečalo njihove stroške ter povzročilo plaz brezposelnih, na kar je Bobnar opozarjal že ob energetski krizi leta 2022.

Med njegovimi pomembnejšimi nalogami bo tudi reševanje problematike dolgotrajno brezposelnih, s katero ima Slovenija precejšnje težave, je letos ocenil OECD. Mednje sicer štejemo vse tiste, ki so brez dela več kot leto dni.

Struktura dolgotrajno brezposelnih oseb 

 

število

delež (v %)

Dolgotrajno brezposelni

16.778

100,0

starost

   

15-29 let

2.519

15,0

30-39 let

3.256

19,4

40-49 let

4.227

25,2

50 let ali več

6.776

40,4

izobrazba

   

osnovna šola ali manj

6.114

36,4

nižja, srednja poklicna šola

4.010

23,9

srednja strokovna oz. splošna šola

3.862

23,0

višja, visoka šola ali več

2.792

16,6

spol

   

moški

8.760

52,2

ženske

8.018

47,8

invalidnost

   

invalidi

3.645

21,7

Opomba: podatki so za september 2026. Vir: ZRSZ

Med dolgotrajno brezposelnimi je bila najštevilčnejša starostna skupina nad 50 let, več kot tretjina je imela (nedokončano) osnovnošolsko izobrazbo; nekoliko več kot polovica je bilo moških. Izstopajo še visok delež invalidov, ki predstavljajo več kot petino vseh.

Zaposlovanje otežuje skupek več ovir

V zadnjih letih se sicer njihovo število zmanjšuje, pojasnjuje Tanja Podobnik Zec iz službe za odnose z javnostmi na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ). Med vsemi registriranimi brezposelnimi je bilo septembra 16.778 dolgotrajno brezposelnih, kar je za 3,2 odstotka manj kot septembra lani.

Med vsemi brezposelnimi jih je tako 39,5 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot pred letom. 

Dolgotrajno brezposelni. Vir: SURS

Za zniževanje deleža dolgotrajno brezposelnih je več razlogov. Poleg ugodnejših razmer na trgu dela, intenzivnih zavodovih aktivnosti s težje zaposljivimi, njihovega vključevanja v ukrepe za večjo konkurenčnost pri ponovnem vstopu na trg ter  sodelovanja zavoda z delodajalci, naštevajo na ZRSZ. Predvsem slednje osveščajo o pozitivnih plateh njihovega zaposlovanja, posebej v času pomanjkanja delavcev in staranja prebivalstva. 

»Tipičnih dolgotrajno brezposelnih oseb ni. Ponavadi gre za preplet kompleksnih ovir, ki so najpogosteje zdravstvene, situacijske, osebne …,« razlagajo.

V tej skupini se večinoma znajdejo tisti brez ustrezne izobrazbe ali kompetenc; pogosto imajo še zdravstvene omejitve ali druge lastnosti, kot sta starost, invalidnost, zaradi katerih so manj konkurenčni na trgu dela oziroma manj zanimivi za delodajalce. Njihove zaposlitvene možnosti zmanjšujejo še težave v duševnem zdravju, odvisnosti in neugodne socialne okoliščine.

Več nadzorov, več ugotovljenih kršitev

Ne glede na njihove okoliščine zavod vse brezposelne napotuje na prosta delovna mesta. Če službe ne dobijo kmalu, stopnjuje karierno svetovanje, vključevanje v različne programe za krepitev veščin – zlasti digitalnih, ki so temeljne za razvoj vseh drugih – pridobivanje delovnih izkušenj ter podeljevanje subvencij delodajalcem.  

Kolikšen je skupni strošek dolgotrajno brezposelnih za državo, na zavodu nimajo podatka. Brezposelni pogosto sicer prejemajo denarno socialno pomoč (ki za samsko osebo znaša 507 evrov); nekaterim država krije tudi zdravstveno zavarovanje.

Zaradi kršitev iz evidence letos 1.232 ljudi

Zavod nadzira, ali osebe izpolnjujejo pogoje za umestitev v evidenco brezposelnih in prejemanje pripadajočega nadomestila.

Razmerje med kršitvami in nadzori pri brezposelnih osebah

 

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026*

število izvedenih postopkov nadzora

601

538

304

608

761

829

1049

1108

1084

število ugotovljenih kršitev

280

200

102

327

593

651

916

797

817

Opomba: *podatki so do septembra 2026. Vir: ZRSZ

Zgornja tabela prikazuje nadzore in ugotovitve pri vseh osebah, vpisanih v evidenco brezposelnih. Zadnja leta se je število nadzornih postopkov povečevalo, temu je približno sledilo tudi število kršitev. Čeprav še ni konec leta, je zavod že skoraj dosegel lansko število nadzorov, medtem ko je število lanskih kršitev presegel.

Odjave dolgotrajno brezposelnih zaradi kršitve obveznosti

 

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

I-IX 2026

Kršitev obveznosti

1.047

1.690

774

1.392

2.471

1.565

1.383

1.184

1.232

Vir: ZRSZ

Tabela se osredotoča zgolj na dolgotrajno brezposelne. Do septembra letos so jih zaradi kršitev iz evidence izbrisali 1.232 oseb, kar je več kot v celem lanskem letu. S tem so izgubili pravico do denarnega nadomestila in druge, o katerih sicer odloča center za socialno delo. 

Kaj bo vlada storila z voljo volivcev glede pravice do denarne državne pomoči? 

Na število brezposlenih, med katerimi so tudi prejemniki denarne pomoči, nedvomno vpliva prav denarna pomoč. 

Ob tem ni odveč dodati, da so volivci 11. oktobra na posvetovalnem referendumu o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela najbolj prepričljivo glasovali »ZA« to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela.

ZA 560.354 volivk in volivcev oziroma 60,48 odstotka volivk in volivcev, ki so veljavno glasovali, PROTI 366.136 volivk in volivcev oziroma 39,52 odstotka volivk in volivcev, ki so veljavno glasovali.