Katoliška Cerkev o pobudi Marka Koprivca iz SD: Njegova trditev je zelo zavajajoča

Kandidat za ljubljanskega župana stranke SD Marko Koprivc je napovedal dve državljanski pobudi, ena od teh je ukinitev financiranja Cerkve in preusmeritev teh sredstev v izvajanje dolgotrajne oskrbe.

»Trditev o »financiranju Cerkve«, ki naj bi ga bilo mogoče preprosto ukiniti in preusmeriti drugam, je zavajajoča. Katoliška cerkev v Sloveniji se kot verska ustanova ne financira iz državnega proračuna; njeno redno delovanje temelji predvsem na darovih vernikov,« je zapisal tiskovni predstavnik slovenske škofovske konference v Katoliški cerkvi, Gabrijel Kavčič.

V odgovoru na vprašanja, kako komentirajo Koprivčevo pobudo, so zapisali, da država na podlagi zakonov in javnih razpisov sofinancira posamezna področja, ki imajo javni oziroma splošnokoristni pomen: socialno varnost verskih uslužbencev, karitativne in socialne programe, javno veljavne izobraževalne programe, varovanje kulturne dediščine, arhivsko dejavnost ter versko duhovno oskrbo v posebnih okoljih, na primer v vojski, zaporih ali bolnišnicah.

Dodajajo, da pri prispevkih za socialno varnost verskih uslužbencev ne gre za plače duhovnikov, ampak za namensko pomoč za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje v višini 60 odstotkov. Ta ureditev velja za registrirane verske skupnosti pod zakonskimi pogoji, ne samo za Katoliško cerkev.

»Podprogram podpore verskim skupnostim je v državnem proračunu za leto 2026 predviden v višini približno 2,7 milijona evrov za vse verske skupnosti skupaj. To so sredstva, ki so v primerjavi s sistemom dolgotrajne oskrbe zelo omejena, zato njihovo prikazovanje kot rešitve za financiranje dolgotrajne oskrbe ni stvarno, je pa zelo zavajajoče,« je zapisal Kavčič. 

V ljubljanski srbski pravoslavni cerkvi Koprivčeve pobude ne komentirajo in izjav na to temo niso želeli dajati.

Po Levici še SD

V Sloveniji je registriranih 61 cerkva in drugih verskih skupnosti. Po uradnih podatkih ministrstva za kulturo so leta 2025 verske skupnosti v Sloveniji iz državnega proračuna prejele skupaj 2.850.941,75 evra za plačilo socialnih prispevkov verskih uslužbencev, a to ni vse. Ministrstvo za kulturo financira obnovo sakralnih objektov, objekti, ki spadajo pod kulturno dediščino pa se financirajo tudi na občinskem nivoju. Del sredstev jim lahko davčni zavezanci namenijo od odmerjene dohodnine.

Pobude za odpravo ali zmanjšanje državnega financiranje verskih skupnosti za plačevanje socialnih prispevkov duhovnikom ali verskim uslužbencem niso novost. Zahteve za drugačno ureditev financiranja je leta 2017 že predlagala Levica. Levica je v svojem volilnem programu leta 2022 predlagala odpravo davčnih olajšav, leta 2023 pa je državni zbor sprejel spremembo financiranja socialnih prispevkov verskih uslužbencev. Osnova za pomoč se je zvišala z 48 odstotkov na 60 odstotkov povprečne plače.

Koprivc je predstavil tudi pobudo za zbiranje podpisov za ukinitev državnega sveta in preusmeritev teh sredstev v sklad za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.