"Kavč komentatorji" glede Irana prehiteli slovensko zunanje ministrstvo

Pred začetkom soočenja pa je odjeknila vest, da je stranki Zaupanje sodišče ugodilo v tožbi proti RTV. Tam ji namreč niso priznali statusa parlamentarne stranke in je posledično niso vabili na soočenja parlamentarnih strank. Po sodbi sodišča se bo to spremenilo, Erjavec pa se sprašuje, kdo bo odgovarjal za škodo, ki jim je bila povzročena.   

Feratoviću se zdi nezaslišano, da morajo stranke svoje pravice iskati prek tožbe:

»Da se moraš kot kandidat ukvarjati z na primer zbiranjem podpisov, z urejanjem dokumentacije, s komunikacijo z volilnimi komisijami, potem pa še pisati pravne postopke proti glavni televiziji, to je za zunajparlamentarce kar velik zalogaj.« 

O tem, da so neparlamentane stranke v izrazito slabšem položaju, je opozoril tudi Vlado Dimovski: »Če bi tako delali v NBA, bi samo ena ekipa ves čas zmagovala. Sistem je pač narejen tako, da lahko nekateri štartajo z izjemno prednostjo, tisti, ki pa želijo prinesti neko različnost in nove poglede, te možnosti velikokrat sploh ne dobijo.« 

Grošlju se po spremljanju medijev zdi, da njihova stranka moti oba politična pola:»Ne želijo si preroda leve sredine, ki bo nujno potreben glede na vse škandale v zadnjih letih, pa tudi desnemu polu očitno ne ustreza prihod Preroda v parlament, ker vidijo možnost, da nastane levosredinska vlada.«

Ankete, lažete

Vsi sogovorniki so bili izjemno kritični glede predvolilnih anket. Očitajo jim metodološke in strokovne pomanjkljivosti. Po mnenju Grošlja se z javnomnenjskimi raziskavami skuša ustvarjati javno mnenje, zato v resnici sploh ne vemo, kakšno javno mnenje je v Sloveniji. Da obstaja v anketah sprega med določenimi političnimi strankami, zasebnimi anketarskimi hišami in pa javnim medijem, kot je televizija, je bil kritičen tudi Dimovski, ki ankete označuje za lažnjive. Pojasnil je, zakaj: 

Javnomnenjske ankete so po mnenju Dimovskega odločitve, za kakšno koalicijo se globoka država zavzema. 

Ministrica Fajon podcenjevala problem na Bližnjem vzhodu

Poleg nezadovoljstva z anketami so sogovorniki izrazili tudi nezadovoljstvo glede zunanje politike oziroma vojnega dogajanja v Iranu. 

Karl Erjavec tudi nekdanji minister za zunanje zadeve je dejal, da bi moralo ministrstvo že prej opozoriti državljane, da je situacija na Bližnjem vzhodu nestabilna, a so bili tiho. Po njegovem ministrica ni bila pozorna, kaj se tam dogaja in je podcenjevala ta problem. Povedal je, da jim za reševanje situacije manjka osebnost tipa Andrej Šter. Da takega človeka nimajo, je po besedah Erjavca krivo politično kadrovanje. 

Po drugi strani pa je po njegovi oceni za nastalo situacijo kriv tudi strah sposobnih uradnikov, saj so v primeru, da bi se slučajno narobe odločili pod udarom vlade: »Predsednik vlade je dostikrat rekel, da če mu nekdo ni všeč, ga vrže čez ramo, tako kot je ministrico za notranje zadeve.«

Z odzivom zunanjega ministrstva je nezadovoljen tudi Feratović, ki ga čudi, da niso pravočasno zamejili odhodov državljanom na Bližnji vzhod. 

Grošelj je poudaril, da je tisto, kar zaznamuje slovensko zunanjo politiko in varnostno politiko pravzaprav to, kar zaznamuje to vlado že vseskozi, to je velika improvizacija.

»Pred nekaj tedni smo poslušali o velikem spoštovanju mednarodne skupnosti do Slovenije, gostili smo tudi ministre iz območja, kjer ravno zdaj potekajo spopadi in človek bi seveda pričakoval, da bo slovenska diplomacija po teh kontaktih ena najbolje obveščenih o tem, kaj se pravzaprav dogaja v regiji.«

Izkazalo se je, da ni bila ali pa je tveganje popolnoma podcenila.

Grošlja pa je ob vsem tem najbolj zmotil način reševanja slovenskih državljanov s čarterskimi poleti. Zakaj? 

Sogovorniki so opozorili tudi na slabo gospodarsko stanje v državi, prisotna sta negotovost in strah, menijo. Slovenija se ukvarja s tem, kdo je s kom in kdo ni, namesto da bi stopili skupaj, je bilo slišati v oddaji. Ekonomist Dimovski je opozoril, da je ena od pomembnih stvari ekonomije učinkovitost in da to, da se ti pri istem bruto domačem proizvodu povečuje javni servis pomeni, da si manj učinkovit.

Grošelj Golobovi vladi zameri, da se je reform lotevala zaradi piarovskih učinkov, ne pa reševanja realnih ciljev, Feratovića pa najbolj jezi laž o 30 tisoč javnih najemnih stanovanjih.

»To je ena najbolj zavoženih obljub. V resnici je šlo za predvolilni projekt pred evropskimi volitvami. Takrat je predsednik vlade na hitro sklical tiskovno konferenco in izjavil, da se je zdaj zagotovilo milijardo evrov za javna najemna stanovanja, a se je izkazalo, da gre v resnici za 100 milijonov razdeljenih na 10 let.« 

Kandidate smo vprašali tudi o razlogih, da se v politiko vračajo stari obrazi, želeli smo slišati, komu bi oddali svoj glas, če ne bi sami nastopali na volitvah in ali so za sežigalnico v Ljubljani ... 

Oddajo, ki jo je vodila novinarka Brigite Ferlič, si lahko ogledate spodaj: