Kazen za Lenarta Žavbija, poslanca Svobode

Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića bo danes za zaprtimi vrati po naših informacijah obravnaval predlog SDS za kaznovanje poslanca Gibanja Svobode Lenarta Žavbija. 

Poslanci morajo namreč pri svojem delu v parlamentu spoštovani določbe etičnega kodeksa.

Kaj pravi o obnašanju poslancev njihov etični kodeks? Foto: Uredništvo

Sankcioniranje poslanca predlaga SDS. Razlog za predlog za kazen Žavbiju so njegove besede, ki jih je v začetku maja izrekel na seji pristojnega delovnega telesa, ki je obravnavalo predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. 

»To je janšizem, fašizem z najbolj idiotskim obrazom do zdaj,« je izjavil, ko je napovedal obstrukcijo svoje poslanske skupine na seji odbora.

Poleg poslancev Svobode so sejo odbora takrat zapustili tudi predstavniki SD in Levice.

Žavbijevo izjavo so nekateri na družbenih omrežjih ocenjevali kot manj neprimerno od izjave poslanca SDS Žana Mahniča, ki je predsednico republike na X ozmerjal s »komunajzerko«, njegov X pa je nato poobjavil tudi prvak njegove stranke Janez Janša.

»Žavbi označuje dejanja, ne ljudi. Z nevtralno oznako. Mahnič je označeval osebo, ne dejanja. S slabšalno obliko nevtralne oznake. Namenil jo je predsednici,« je na primer ocenil filozof dr. Igor Pribac.

V SDS poudarjajo, da je Mahnič to oznako zapisal na X in je ni izrekel v okviru svojega poslanskega nagovora v državnem zboru.

Potrebna dvotretjinska večina

Kot določa kodeks, neetična ravnanja poslancev oziroma kršitve kodeksa obravnava kolegij predsednika na seji, zaprti za javnost. Predlog za presojo kršitve kodeksa v obravnavo kolegiju predloži predsednik državnega zbora ali podpredsednik državnega zbora. Predlog in gradivo za odločanje je interne narave in ni dostopno javnosti.

Po naših informacijah je predlog za sankcioniranje predlagal podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec (SDS).

Kolegij s sklepom lahko ugotovi, ali je bil kodeks kršen. Če ugotovi, da je bil kodeks kršen, lahko izreče naslednje sankcije:

- opomin poslancu brez javne objave, če je šlo za manjšo kršitev;

- opomin poslancu z objavo na spletnih straneh državnega zbora, če je šlo za hujšo kršitev;

- opomin poslancu z objavo na spletnih straneh državnega zbora in razglasitvijo kršitve na naslednji seji državnega zbora, če je poslanec hujšo kršitev ponavljal.

Kolegij ugotovi kršitve in izreče sankcije, če izrek podpirajo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo dve tretjini vseh poslancev v državnem zboru. Za izglasovanje sankcije bi torej morali »za« glasovati tudi poslanci opozicije. 

Veliko »težkih« besed tudi v preteklem mandatu DZ

Da je težko zagotoviti zadostno podporo sankcioniranju, kažejo tudi prizadevanja nekdanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič v minulem sklicu. Groženj s sankcioniranjem ni izpeljala, saj je SDS od konca leta 2024 obstruirala seje njenega kolegija, NSi pa na kolegijih ni bilo, ko je bila ta tema uvrščena na dnevni red. 

Kazen je grozila Žanu Mahniču in Francu Brezniku, ker sta bili prizadeti poslanki Gibanja Svoboda Janja Sluga in Tamara Vonta zaradi oznake, da sta histerični. »Za histerijo, ki jo zganjate, obstajajo kakšna zdravila? Lahko vprašate tamle čez cesto,« je izjavil Mahnič, Breznik pa je kolegico iz največje poslanske skupine pošiljal po tablete apaurin. 

Mahniču je opomin grozil tudi zaradi napadov na strokovnega sodelavca ene od preiskovalnih komisij na omrežju X. Miroslavu Gregoriču iz Gibanja Svoboda pa je grozil javni opomin, ker je Mahniča ozmerjal z budalo.

Gregorič se je razburil takole: