Kdaj bo Janez Janša odvrgel ovčji kožuh?

Začel se je drugi krog iskanja mandatarja, v katerem bo po pričakovanjih dovoljšnjo podporo dobil prvak SDS Janez Janša.

Kaže, da bo njegova vlada manjšinska z zunajkoalicijsko podporo stranke Resni.ca Zorana Stevanovića. Po številnih ocenah bo takšna vlada nestabilna, a dejstvo je, da aktualni volilni rezultat ne Janševi kot tudi ne katerikoli drugi vladi mirnega vladanja realno ne omogoča.

O tem, kje na poti do nove vlade smo in kam bi pravzaprav morala iti slovenska politika, smo se v tokratni oddaji V središču pogovarjali z dvema aktivnima politikoma - prvopodpisanim pod interventni zakon za razvoj Slovenije, vodjo poslanske skupine NSi Janezom Ciglerjem Kraljem ter podpredsednikom SD Luko Gorškom; v vlogi političnih komentatorjev pa sta se pridružila dva nekdanja ministra Andrej Šter in Igor Lukšič.

Kdo Janši ne pusti pokazati, da je politika res umetnost možnega

Igor Lukšič ocenjuje, da bo Janša v aktualnem turbulentnem času vodenje vlade opravil bolje od kateregakoli drugega »z leve sredine, ker leva sredina nekaterih metod enostavno ne pozna in ne zna uporabljati, ki jih pa Janša zna. Ima tudi več izkušenj v politiki od Roberta Goloba in tudi naučil se je že, kako voditi manjšinsko vlado«.

Stranki Gibanje Svoboda in Levica se očitno še kar nista sprijaznili, da bosta morali sestopiti z oblasti. Ogorčeni komentarji potez desne koalicije v nastajanju in dejstvu, da je volilni rezultat prinesel »nevladljivost«, kažejo, da nista dojeli, da Janša v praksi kaže, da je politika dejansko umetnost možnega. Očitki o prevari, lažeh in največji moralni nekredibilnosti v zgodovini so odveč ob dejstvu, kaj je v teh razmerah edina alternativa.

»Alternativa četrti vladi Janeza Janše so namreč predčasne volitve, od katerih pa bi imela spet največ koristi SDS,« ocenjuje podpredsednik SD Luka Goršek.

Na volitvah je leva opcija izgubila, žal mu je, da so se posamezniki in posameznice v Golobovi vladi obnašaali, kot da so pijani od oblasti, se izogibali novinarskim vprašanjem, bili arogantni do posameznih medijev, česar volivci ne marajo. Levica bo imela čas, še ocenjuje Goršek, da se bo v opoziciji postavila na novo, prepričala nekatere posameznike, ki so tudi šli iz politike, k vrnitvi, saj so v iztekajočem mandatu vladajoči pokazali, da se stroka ne ceni.

Bo SD sposobna sprejeti vabilo k sodelovanju v Partnerstvu za uspešno Slovenijo, ki ga napovedujejo izhodišča koalicijske pogodbe? Slogan SD pred volitvami je bil namreč »dogovor« in prvak SD Matjaž Han je večkrat ponovil, da je za nekatere odločitve, na primer davčno reformo, nujen širok politični in tudi družbeni konsenz.

Goršek meni, da bi se morala iz politike umakniti tako Robert Golob kot Janez Janša; v tem primeru bi bilo sodelovanje med levimi in desnimi strankami bolj verjetno.

»Janša je v preteklosti kot predsednik vlade storil nekaj napak in med drugim osebno obračunaval z ljudmi, ki so v preteklosti škodili njegovi karieri,« je spomnil Igor Lukšič.

Marsikomu se zato postavlja vprašanje, ali bodo njegovi koalicijski partnerji lahko brzdali morebitne maščevalne poteze Janše oziroma kdaj bo odvrgel ovčji kožuh, v katero je sedaj oblečen in pod njo skriva svojo pravno nrav. Kdo bo žaba, ki jo bo pičil škorpijon, ko ga bo čez reko peljala na svojem hrbtu?

Janez Cigler Kralj pravi, da se te nevarnosti zaveda, a verjame, da so vsi po štirih letih opozicije od tretje Janševe vlade zdaj nekaj let starejši, bolj izkušeni in vedo, da je treba določene stvari dogovoriti vnaprej. Želi si razumne in dostojne politike.

Kaj pa si od Janeza Janše v njegovi četrti premierski vlogi želi Igor Lukšič? »Vsekakor ne osebnega ukvarjanja z ljudmi, ki mu gredo na živce, želim si predsednika vlade, na katerega bom lahko čim bolj ponosen,« odgovarja.

Andrej Šter pa si želi, da nekatere slabe prakse vlade Roberta Goloba po njegovem sestopu z oblasti ne bi dobile domovinske pravice. Kaj konkretno so te prakse? Zagotovo čiščenja, ki jih je prek televizijskih ekranov napovedoval Golob in zagotovo tudi zmerjanja drugače mislečih s fašisti. 

Poslanci bodo v ponedeljek odločali o interventnem zakonu o razvoju Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji blok. Odločanje o zakonu je še en kamen v mozaiku, ki ga želi sestaviti Janša, preden se odpravi po mandatarstvo. 

Ali drži, da bodo datum v delu, kjer je predvidena uveljavitev zakona (predvsem v delu glede prispevkov in davkov) zamaknili z julija letos na prihodnje leto in ga tudi vsebinsko pomembno popravili?

V oddaji smo se lotili tudi vprašanja financiranja izpada javnih prihodkov iz uveljavitve zakona za razvoj Slovenije, pa tudi, zakaj si vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic domišlja, da lahko Resni.co poziva, do kdaj se mora izreči, kako bo ravnala pri svojem parlamentarnem odločanju.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje V središču, ki jo je vodila novinarka Suzana Kos.