Kdo bo zmagovalec referendumske jeseni?

Pred referendumsko temo so gostje - Maša Kociper (Gibanje Svoboda), nekdanja poslanka in državna sekretarka v kabinetu Roberta Goloba, pristojna za koordinacijo med vlado in državnim zborom, Vinko Gorenak (SDS), ki to funkcijo opravlja zdaj pri Janezu Janši, nekdanji notranji minister in dolgoletni vodja konzularnega oddelka na zunanjem ministrstvu Andrej Šter ter Jani Möderndorfer, nekdanji poslanec, nekdanji podžupan Ljubljane, ki se spet podaja v aktivno politiko, saj bo generalni sekretar nove politične stranke, ki jo ustanavljata Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič - komentirali najprej novo medijsko zakonodajo, ki jo je pripravilo kulturno ministrstvo. 

V medresorsko usklajevanje je ministrstvo poslalo predloga novel zakona o medijih in zakona o RTV Slovenija. Med ključnimi spremembami, ki jih predlaga, so nov sistem finančnih podpor medijem ter spremembe pri vodenju, upravljanju in nadzoru RTV Slovenija. Na desnici so prepričani, da so spremembe v javnem mediju nujne, zlasti v informativnem programu nacionalke.

Ker je politično trobilo stranke Levica, je ocenil Vinko Gorenak, je poseg v RTV Slovenija nujen. Državljani namreč potrebujejo objektivno informiranje.

Andrej Šter je ob tem spomnil na razvpito izjavo televizijskega voditelja Marcela Štefančiča, da je na nacionalki »je.... več levičarjev«. Zato so spremembe nujne, se je strinjal.

Opozicijo in del javnosti razburja tudi odločitev Slovenije, da je poleg Češke, dala veto na deklaracijo EU glede izraelskih načrtov za gradnjo naselbin na Zahodnem bregu. Robert Golob je predsednika vlade Janšo zato obtožil, da sramoti državo, množijo se očitki, da gre dejansko za plačilo za pomoč Izraela stranki SDS pred državnozborskimi volitvami. Evropski poslanec Matjaž Nemec (SD) je zaradi veta zapisal, da je Janez Janša novi trojanski konj Izraela v EU. 

Vinko Gorenak meni, da Nemec ni pristojen za tovrstne komentarje, Golobu pa se po njegovem »kravžlja«, ker ni več na oblasti. 

Odločitev Slovenije je na X komentiral tudi Janez Janša.

Ob vetu na deklaracijo se vrstijo opozorila stroke, da bi bilo dobro, če bi se bila slovenska politika sposobna poenotiti vsaj o temeljnih postulatih zunanje politike. 

O usmeritvah in viziji slovenske zunanje politike je včeraj govoril tudi premier v nagovoru vodij slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev. Poudaril je, da Slovenija želi biti odgovorna članica EU, zveze Nato in mednarodne skupnosti ter bo znala in zmogla zasledovati svoje interese. Zunanjo politiko vodi vlada in samo to je uradna politika Slovenije, v ospredju slovenske zunanje politike bodo po njegovih besedah interesi Slovenije. Imamo različna mnenja, a interesi države morajo biti pri ključnih vprašanjih v ospredju. Diplomatom je sporočil še, da zunanja politika ne more biti niti feministična niti mačistična, ampak samo slovenska.

Referendumi so postali politično orožje

Sicer pa se v državi dogaja prava referendumanija. Kritike in obtožbe letijo na vse strani, to burno dogajanje v politiki pa lahko prinese prenasičenje volilnega telesa in na oktobrsko referendumsko nedeljo morda predvsem le aktivacijo desnih volivk in volivcev, ki veljajo za najbolj discipliniran del volilnega telesa. Marsikdo se sprašuje, tudi ustavni pravnik dr. Igor Kaučič na primer, ali so volivci sploh sposobni razumeti vsebine več referendumov, o katerih bodo odločali hkrati.

Štiri referendumska vprašanja na isti dan dajejo na prvi pogled morda vtis izjemne demokratične intenzivnosti, realno vprašanje pa je, ali ne bodo referendumi predvsem merjenje moči med koalicijo in opozicijo ter, ali sploh gre za iskreno željo politike, da bi se slišalo mnenje volivk in volivcev.

Jani Möderndorfer je prepričan, da jih je preveč in da so referendumi postali pravzaprav politično orodje. 

Goste smo vprašali tudi, kdo bo po njihovi oceni pravzaprav zmagovalec referendumske jeseni.  

Vsaka stran bo seveda rezultat interpretirala po svoje, je ocenila Maša Kociper, a daleč najbolj pomemben referendum te jeseni, verjetno pa tudi tega mandata, bo po njenem mnenju referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, za katerega se bo septembra začelo zbirati podpise. Kociper se boji, da so vsi manevri SDS s posvetovalnimi referendumi pravzaprav namenjeni temu, da se volilno telo z referendumi nasiti, preden se bo odločalo na zakonodajnem referendumu o interventnem zakonu. 

Kociper in Gorenak sta v pogovoru presenetljivo našla več stičnih točk, strinjala sta se tudi o tem, da bi bilo treba povišati prag za vstop političnih strank v državni zbor. V bipolarnosti, ko je politični prostor razdeljen na levo in desno, namreč dobijo izjemno moč majhne stranke. Na drugi strani pa morajo velike stranke zato pristajati na kompromise, da lahko vzdržujejo svojo vlado.

»Prišli smo do točke, ko bi bilo treba dvigniti parlamentarni prag, saj je tisto, kar je bilo nekoč pozitivno, ker je omogočalo različnost, zdaj postalo destruktivno,« je sklenila predstavnica Gibanja Svoboda in z njo se je strinjal tudi član SDS. 

Prisluhnite celotni oddaji V središču, ki ga je vodila Suzana Kos.