Spisek 698 ljudi, ki imajo stalno bivališče prijavljeno na ljubljanskem Magistratu, ostaja skrito pred očmi javnosti: gre za varstvo osebnih podatkov, pravi Informacijski pooblaščenec. Foto: Borut Živulovič/BOBO
Kdo ima bivališče pri županu Jankoviću, javnost ne sme izvedeti
Čeprav davkoplačevalci zelo verjetno plačujemo zdravstveni prispevek prav vsem osebam, ki imajo prijavljeno bivališče na Magistratu, pa nismo opravičeni do tega, da bi izvedeli, komu ga plačujemo, pravi Informacijski pooblaščenec.
Nedavno smo poročali, da ima na magistratu, kjer je sedež ljubljanske občine, zakonsko prebivališče 698 ljudi. Med njimi sta po naših infomacijah tudi članica znane romske družine Strojan in samostojna novinarka Mojca Vočko.
Hladen tuš Informacijskega pooblaščenca
Ministrstvo za notranje zadeve smo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zaprosili za seznam oseb, ki imajo stalno prebivališče prijavljeno na Mestnem trgu 1 v Ljubljani. Zavrnili so nas, ker gre za osebne podatke oseb, do katerih je mogoče dostopati le v skladu s predpisi s področja osebnih podatkov in katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega podstavka 6. člena ZDIJZ).
Na odločitev ministrstva smo se pritožili na urad informacijske pooblaščenke (IP). Ne moremo namreč spregledati dejstva, da osebe prijavljene na Magistratu, najverjetneje ne plačujejo prispevka za zdravstveno zavarovanje, pač pa to namesto njih opravljamo mi, državljani. Torej gre za davkoplačevalski denar. A to dejstvo ni prepričalo Informacijskega pooblaščenca, da bi ugodil naši zahtevi. Tudi tam smo namreč doživeli hladen tuš.
Ob tem velja opozoriti, da niso nujno vsi prijavljeni z zakonitim prebivališčem prejemniki javnih sredstev, pa tudi, da vsi prejemniki javnih sredstev nimajo prijavljenega zakonitega prebivališča. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da »stroške užitka zakonskega prebivališča, plačujejo državljani, zato je javnost upravičena do razkritja, komu ta strošek plačuje,« navaja IP.
»Tudi po presoji IP je organ v izpodbijani odločbi pravilno zaključil, da za posredovanje zahtevanih podatkov prosilcu ni pravne podlage in da gre posledično za varovane osebne podatke,» je svoje mnenje zaključil informacijski pooblaščenec.
V praksi imajo na naslovu občine prijavljeno zakonsko prebivališče najranljivejše kategorije posameznikov. Navedeno jim omogoča, da ohranjajo pravice, ki so vezane na prijavljeno prebivališče, kot je npr. zdravstveno zavarovanje. Hkrati pa velja, da prijavljeno zakonsko prebivališče nima narave naslova za vročanje, saj občina vročanja pošiljk tem osebam ne more zagotavljati.
