Kdo je kastriral slovensko policijo?

Policisti so po streljanju v novomeškem romskem naselju Žabjak-Brezje pred tednom dni v torek štirim osumljenim zasegli več kosov orožja, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci ter priznali, da so hišne preiskave, v katerih so zasegli več kosov nelegalnega orožja in nabojev časovno taktično načrtovali. 

Izjavo generalnega direktorja policije, ki je ribniškemu županu na vprašanje, zakaj takoj po torkovem streljanju ne izvedejo hišnih preiskav, da zato »še ni čas«, je tako mogoče razumeti tudi kot premišljeno potezo, ki bi lahko koristila vladi. Dve agenciji, Mediana in Ninamedia, namreč ta teden opravljata javnomnenjsko anketo, ki bo pokazala, ali je tragični dogodek v Novem mestu prizadel rejting Roberta Goloba. Njegova vlada pa bo predvidoma danes sprejela tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša rigorozne ukrepe, za katere številni ocenjujejo, da so potencialno neustavni. Kaj je zapisano v predlogu zakona, smo pisali tukaj.

Nekateri sogovorniki ob tem trdijo, da gre predvsem za rokohitersko spreminjanje zakonodaje zaradi politika, ki se čuti ogroženega. Se strinjajo s to oceno, smo vprašali goste tokratne oddaje V središču. Pa tudi, ali neobvladovanje romske problematike in slabšanje varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji kaže, da je slovenska policija pravzaprav kastrirana. 

V studiu so se nam tokrat pridružili predsednik parlamentarne komisije za nadzor varnostno obveščevalnih služb (Knovs) Janez Žakelj iz stranke NSi, poslanec SD Predrag Baković, sicer tudi nekdanji policist v Kočevju in nekdanji podžupan te občine, odvetnik Janez Stušek, nekdanji šef varnostno obveščevalne agencije Sova v času tretje vlade Janeza Janše ter novinarka Večera Damijana Žišt, ki velja za eno najboljših poznavalk področja kriminalitete pri nas. 

Statistični podatki kažejo, da v slovenski družbi ni več nasilja, je pa več brutalnosti. Iz statističnih podatkov o številu obsojenih je jasno tudi dejstvo, da imajo s kriminalom nekatere občine precej več težav, kot preostali deli Slovenije. Gre večinoma - z nekaj deli Prekmurja - za jugovzhodni del države.

Tudi podatki o obremenjenosti policijskih uprav kažejo, da je na vrhu te lestvice novomeška policijska uprava. 

»Težave so in varnost je slabša, sistem temu očitno ni več kos,« je prepričan Baković. V oddaji je razkril, da je osebno, kot koalicijski poslanec, prosil za ustrezno ukrepanje tako vlado Marjana Šarca kot tudi vlado Roberta Goloba. Zgodilo se ni nič. Vse do nasilne smrti Aleša Šutarja. Zato se nekateri sogovorniki, s tem se strinja tudi Žakelj, ne morejo znebiti vtisa, da gre pri tej hitri reakciji in napovedi predsednika vlade o rigoroznih ukrepih pravzaprav za reševanje politika, torej Roberta Goloba, ki se čuti ogroženega.

Težave so tudi v policiji, saj marsikdo - da bi se izognil morebitnim težavam notranjih preiskav - raje stopi korak nazaj, da ne bi imel težav zaradi svojih odločitev. Baković se ne strinja s stališči tožilcev in sodnikov, zbranih na slovesnosti ob dnevu pravosodja, ki so zatrdili, da spremembe zakonodaje za večjo učinkovitost naslavljanja težav z Romi niso potrebne.

»Res je nasprotno,« je kritičen poslanec SD do tistih, ki iz svojih udobnih pisarn pametujejo, da je vse urejeno, kot mora biti.

Janez Žakelj opozarja na pretirano politično korektnost in na dejstvo, da se tiste, ki opozorijo na konkreten problem, obtoži nestrpnosti in celo fašizma. Druga velika težava pa je, dodaja, da policija ni le kastrirana, pač pa tudi obglavljena in spolitizirana.

»Slabo je, da policisti pri svojem delu nimajo kritega hrbta s strani vodstva,« ocenjuje Žakelj.

Predsednik Knovs-a se strinja z ocenami, da so napovedani rigorozni ukrepi, o katerih naj bi v okviru t. i. Šutarjevega zakona predvidoma danes odločala vlada, namenjeni predvsem reševanju Roberta Goloba, saj - pred tragičnim dogodkom v Novem mestu in močnim odmevom javnosti nanj - vlada za izboljšanje varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji ni storila nič. 

Novinarka Žišt je ob komentarju, da bi moralo vodstvo seveda varovati hrbet svojim policistom, opozorila, da se prav ta teden začenja sojenje policistom iz afere nasilni protesti in vodni top. Na sodišču so se namreč znašli policisti, ki so ubogali ukaze nadrejenih, nihče od vodstvenih struktur pa za razliko od njih ni sodno procesiran; še več, napredovali so.

V nasilnih protestih 5. novembra leta 2020 so v začetku tedna predstavniki Sove in policije na izredni seji Knovs poročali o zaznanih povezavah med nekaterimi pripadniki romske skupnosti in mednarodnimi kriminalnimi združbami. To je nekatere člane komisije močno presenetilo. Očitno niso zasledili medijskih zapisov, ki so že takrat razkrivali nezadovoljstvo hudodelskih združb, ki v času zaprtja družbe zaradi epidemije Covid-19, niso mogle izvajati svojih kriminalnih dejavnosti na področju preprodaje drog. 

Janez Stušek pa je v zvezi s spreminjanjem zakonodaje, ki jo je napovedal predsednik vlade, opozoril na dejstvo, da je očitno hišne preiskave v romskih naseljih mogoče izvajati tudi brez rigoroznih zakonodajnih sprememb, med katerimi je na primer uzakonitev hišne preiskave brez odredbe sodišča. To kažejo tudi torkove hišne preiskave v Žabjeku, je poudaril. 

Prisluhnite celotnei oddaji V središču z voditeljico Suzano Kos, ki je goste med drugim vprašala, zakaj desnica in levica nista sposobni podpreti dobrih predlogov nasprotne politične strani, zaradi česar so seveda na slabšem slovenski državljani.

Zakaj so na urgenci v Kočevju za osebje zagotovili neprobojne jopiče, ali smo pred zakonom res vsi enaki in ali so pravice in privilegiji romske skupnosti zlorabljeni? Je impotentnost državnih organov ustvarila občutek frustriranosti pri večinskem prebivalstvu ter občutek nedotakljivosti pri romski skupnosti?