side-text
V Erarju so objavljeni taki podatki glede Gena, kot so jih prejeli od Uprave RS za javna plačila. V Genu zahtevajo umik napačnih podatkov. Foto: Gen-i

Odvetnik, ki zastopa trgovca z električno energijo na ustavnem sodišču pri zahtevi za presojo člena o zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, je od Gen-i prejel doslej skoraj 100.000 evrov. Foto: Gen-i

Politika

Kdo je odvetnik, ki za Gen-i spodkopava KPK?

Kot vložnik ustavne pobude se do stališč drugih institucij, ki so vključene v postopek, ne opredeljujemo. V rokah ustavnega sodišča je, da presodi o naši pobudi, ki jo je pripravil Aljoša Dežman, pravijo v Gen-i.

Pobudo za presojo ustavnosti je kot pooblaščenec v imenu družbe GEN-i vložila odvetniška družba Aljoša Dežman, so nam sporočili iz trgovca z električno energijo.

»Kot vložnik ustavne pobude se do stališč drugih institucij, ki so vključene v postopek, ne opredeljujemo. V rokah ustavnega sodišča je, da presodi o naši pobudi,« pravijo v Gen-i.

Tako odgovarjajo na vprašanje, ali bodo pri zahtevi za presojo vztrajali, glede na to, da so različni deležniki presodili, da je njihova zahteva brezpredmetna. Kot smo poročali, tudi parlamentarna zakonodajno pravna služba državnega zbora je zapisala, da člen, ki ga skozi zahtevo o ustavni presoji »izpodbija« Gen-i, sploh ne posega neposredno v pravni položaj trgovca z električno energijo. S tem pa tudi ni podan pravni interes za vložitev pobude.

Aljoša Dežman je po aplikaciji Erar od Gen-i prejel doslej 97.844 evrov, večinoma v letu 2024. 

Zakaj je GEN-i vložil pobudo za oceno ustavnosti

Družba GEN-I je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. odstavka 75.b člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije vložila po tem, ko so, izhajajoč iz objav v medijih, razumeli, da naj bi »posodobljena aplikacija med drugim prikazovala vse javne transakcije fizičnim in pravnim osebam nad višino bruto plače predsednice republike«, in da bo v zvezi s tem prikazan »najširši nabor podatkov, ki ga omogoča zakonski okvir«. 

Razumeti je, da bi bili lahko predmet javne objave kot izjema, za katere naj ne bi veljale omejitve razkrivanja v zvezi z varstvom osebnih podatkov, tudi podatki o nakazilih fizičnim osebam – plačah zaposlenih, in sicer z navedbo tako višine plačila kot identitete prejemnika plače, med drugim navajajo razloge v Gen-i, zakaj so vložili ustavno pobudo. 

Sorodne novice