Kdo laže in kdo zavaja pri zgodbi o parlamentarnih preiskavah?

Pogovarjali smo se s tremi poslanci Andrejem Poglajnom (SDS), Janezom Žakljem (NSi) in Damijanom Bezjakom Zrimom (SD) ter odvetnikom Luko Švabom, ki je delovanje politike in njene zlorabe preiskovalke dodobra spoznal kot odvetnik nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar.

Tema parlamentarnih preiskovalnih komisij je vroča tudi zaradi torkove izredne seje državnega zbora, na kateri poslancem ni uspelo potrditi dnevnega reda.

Na njem sta bili dve točki – sklepa o ustanovitvi dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij, s katerima bi opozicija preiskovala afero Black Cube (kdo je naročil in kdo plačal izraelske obveščevalce oziroma tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi denimo iz politike in odvetništva). Preverjali bi, ali je tuja zasebna obveščevalna agencija vplivala na javno mnenje in volitve.

Druga parlamentarna preiskava bi se nanašala na sume obvodnega oziroma nedovoljenega financiranja političnih strank prek povezanih poslovnih in medijskih razmerij ter iz tujine.

Formalno premalo glasov, dejansko pa izigravanje

Formalno se je izkazalo, da ob 38 koalicijskih glasovih »proti« opozicija zaradi odsotnosti Roberta Goloba in Matjaža Hana, dvema njenima poslancema pa so menda zagodle glasovalne naprave, ni imela dovolj glasov za potrditev dnevnega reda. V opoziciji se bojijo, da bo koalicija storila vse, da ustanovitve preiskovalnih komisij sploh ne bo.

Kot je povzel Damijan Bezjak Zrim: »Vemo, da ima koalicija večino v državnem zboru, verjamemo, da se bo zgodba s sprejemanjem dnevnega reda ponovila ali pa bo točka umaknjena z dnevnega reda.«

Proti ustanovitvi preiskovalne komisije poslanci ne morejo glasovati, saj bi s tem kršili ustavo. Koalicija pa je našla način, kako jo izigrati.

Koalicijska poslanca sta opozorila, da ni njihova naloga zagotavljanje glasov za sprejemanje predlogov opozicije, za to bodo pač morali poskrbeti sami. Ponovila sta številne očitke na račun zlorabe preiskovalne komisije, ki si jo je v prejšnjem mandatu privoščilo Gibanje Svoboda: šlo je predvsem za obračunavanje z opozicijo, storili pa so tudi vse, da so preprečili preiskovanje Gen-i in Roberta Goloba.

Preiskave neučinkovite in vodene kot ne bi smele biti

Luka Švab je ocenil, da je zgodovina nazorno pokazala, da parlamentarne preiskave niso bile učinkovite in tudi ne vodene tako, kot bi morale biti. Le ena trejina preiskovalnih komisij je sploh prišla do končnega poročila.

»Parlamentarne preiskave so se zlorabljale za namene političnega obračunavanja, obračunavanja s posamezniki, pritiske na posameznike ... Kar me resno skrbi je, da se prav nihče, ne ena niti druga politična opcija do danes ni resnično zavzela za to, da bi se ta zakon ustrezno normiral.«

Tako prejšnji zakon, kot tudi novela zakona o parlamentarni preiskavi, za katero se zbirajo podpisi za zakonodajni referendum po njegovi oceni jasno izkazujeta, da sta obe varianti zakona omogočali različne obhode, s katerimi si je ena ali druga politična opcija zadeve napeljala tako, kot ji je ustrezalo.

»Bil sem pooblaščenec priče v prejšnji vladi v eni izmed parlamentarnih preiskav. Jasno se je izkazalo, da se je parlamentarna preiskava na koncu vodila na način, da je koalicija preiskovala sama sebe, da preiskovanec v tej zadevi sploh ni obstajal in se je na koncu nedopustno obračunavalo z dvema pričama, torej Tatjano Bobnar in Boštjanom Lindavom.«

Odvetnik Švab pogreša iskren namen politikov, da bi pripravili in sprejeli sistemske spremembe, ki bi preprečili zlorabe parlamentarnih preiskovalnih komisij in zagotovili ustrezno pravno varstvo. 

Težava je tudi, da se to dogaja v postopkih, kjer vzporedno tečejo predkazenski postopki in s parlamentarno preiskavo se uničujejo in kontaminirajo dokazi, ki se hkrati v istem času izvajajo na tožilstvu. Prepričan je, da bi morali zagotoviti možnost, da tožilstvo v takšnih primerih ustavi parlamentarno preiskavo, saj je pomen kazenskega postopka absolutno nad vsako parlamentarno preiskavo.

Prihaja res »politična policija«?

Glede očitkov, da je koalicijska novela zakona o parlamentarni preiskovalni komisiji prinesla »politično policijo«, Švab pravi, da gre za pretiravanje. S tem se strinja tudi poslanec SDS-a Poglajen. 

Ideološka tema: »pravi« in »nepravi« nevladniki

Poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi je izjavil, da je »aktualna vlada nevsebinska in samo ideološka, da ruši vrednostni sistem Slovenk in Slovencev in da s takšno garnituro ni mogoče sodelovati.« Ob očitkih o »ideološkosti« pa mnoge razburja tudi napoved, da bodo v koaliciji poskrbeli, da bodo iz javnih sredstev financirane samo »prave« nevladne organizacije.

Poslanka NSi Iva Dimic je celo posnela video, v katerem razlaga, da imajo nevladniki očitno veliko časa in malo delovnih obveznosti ter da bodo storili vse, da bo šel denar davkoplačevalcev tistim nevladnikom, ki res pomagajo ljudem.

Kdo so torej »pravi« nevladniki?

Kaj torej čaka »neprave« nevladnike? 

Poglajen je napovedal, da bodo tisti, ki delujejo v javnem interesu, v humanitarni smeri imeli zagotovoljen vir financiranja znotraj proračuna, za vse preostale nevladne organizacije, ki »bolj kot delovanje v korist ljudi predstavljajo predvsem glas elite znotraj ljubljanske obvoznice,« pa bodo državljani imeli možnost, da jim iz svojega dela dohodnine namenijo sredstva. Tako se bodo lahko tudi preverili, kdo ima dejansko podporo med ljudmi. 

Seveda se tudi pri tem vprašanju stališča delijo na leva in desna. 

Če želimo ohraniti pluralno družbo in različne poglede na svet, bo vedno tako, da s kakšno nevladno organizacijo politika ne bo zadovoljna. Rešitev je, da se financiranje vodi transparentno, vsekakor pa se nevladnikov ne sme zlorabljati za obračune, ne politične, ne interesne in ne osebne, je pogovor sklenil Švab, nihče si ne sme želeti razpada in utišanja kritične civilne družbe. Niti kogarkoli drugega.

Prisluhnite celotnemu pogovoru, ki ga je vodila novinarka Suzana Kos.