Kdo sta kandidata za ustavna sodnika: Betetto v nemilosti določenega dela javnosti

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v začetku septembra v državni zbor (DZ) poslala kandidaturi vrhovnih sodnikov Betetto in Gorkiča na mesti novih ustavnih sodnikov. S 30. oktobrom se izteče mandat ustavni sodnici Mežnar, z 19. novembrom pa ustavnemu sodniku Šorliju. Kandidata Gorkič in Betetto imata podporo koalicije.

Predsednica republike je javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dve prosti mesti ustavnih sodnikov objavila 25. aprila. Prejela je 13 prijav, med njimi tudi prijavo odvetnika Francija Matoza. 

Medtem ko v javnosti glede imenovanja Gorkiča ni slišati posebnih zadržkov, pa je pri Betetto nasprotno. Že pred leti, ko je obstajala možnost, da bi bila lahko imenovana za ustavno sodnico, so se širile informacije, ki ji niso bile v podporo. 

»Če bo Nina Betetto postala ustavna sodnica, bomo namesto vsak drugi četrtek v mesecu protestirali dvakrat na teden, enkrat pred vrhovnim in enkrat pred ustavnim sodiščem,« je oktobra 2016 dejal predsednik tedanjega Odbora 2014 Aleš Primc.

Dodal je, da se s tem, da bi tako očitni kršitelji človekovih pravic postali ustavni sodniki, ne bi mogli sprijazniti.

»Verjamem, da se tudi velika večina slovenske javnosti ne bi.«

Ob tem se je Primc opiral na podatke Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je leta 2015 izdalo 14 sodb v zvezi s Slovenijo. V 13 primerih je ugotovilo kršenje človekovih pravic.

Ustavni pravnik Jurij Toplak je tedaj (pred devetimi leti torej) za Siol pojasnil, da je vrhovno sodišče, katerega podpredsednica je Nina Betetto, tisto, ki je poklicano, da razsodi o kršitvi, preden gre zadeva v Strasbourg.

»Zadeva se vedno ustavi na vrhovnem sodišču, sodniki pa so tisti, ki bi morali prepoznati kršitev.« 

Nina Betetto je med drugim sodila v primeru Aždajić proti Sloveniji, v katerem so bile, kot je ugotovilo ESČP, kršene človekove pravice.

»Kaže, da Betettova žal nima občutka za človekove pravice,« je tedaj menil Toplak.

Bodo torej šli zdaj v primeru njenega imenovanja za ustavno sodnico nazaj na ulico?

Primc je odgovoril, da so argumenti glede Betetto še vedno isti, kot so bili.

»Glede možnih protestov ne bom rekel nič,« je zaključil Primc.

Odmeven primer nevrokirurga Dolenca

Del javnosti Betetto zameri tudi njeno - čeprav NE odločilno vlogo v primeru nevrokirurga prof. dr. Vinka Dolenca. Izraelska sodba, ki so jo priznali slovenski sodniki, mu je uničila življenje. Po njej bi moral izraelskemu pacientu plačati 3,74 milijona evrov in obresti, a je ESČP ugotovilo, da je bila Dolencu v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja. 

Mitja Vidmar, odvetnik prof. Dolenca je povedal, da Betetto ni bila članica nobenega od senatov, ki so odločali o priznanju izraelskih sodb zoper svetovno znanega nevrokirurga, vseeno pa je odločitve vrhovnega sodišča v tem primeru javno zagovarjala. Glejte povezavo (od 2:44 dalje).

Dodajmo, da pa je bila Betetto članica iz senata, ki je še pred ugodno sodbo ESČP za Dolenca, zavrnil dopustitev revizije v dveh izvršilnih postopkih na podlagi izraelskih sodb.

»Ker jo je zaradi javno izraženih stališč težko šteti za nepristransko, bi se po našem mnenju morala iz senata izločiti, zato smo zoper obe odločitvi vložili ustavno pritožbo, ki pa je ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo, morda tudi zaradi kasnejšega razvoja dogodkov,« se spominja odvetnik Vidmar. 

Na Betetto smo naslovili vprašanja z vsemi zgornjimi dejstvi (spodaj). Iz službe za odnose z javnostmi pri vrhovnem sodišču so nam prenesli naslednje sporočilo:

»Vrhovna sodnica mag. Betetto sporoča, da je v tujini in nima tehničnih možnosti za odgovor na vprašanja.«

Betetto je vrhovna sodnica od leta 2006, deluje na civilnem oddelku, specializirana je tudi za mediacijo. Na spletni strani vrhovnega sodišča piše, da je avtorica ali soavtorica številnih člankov in več knjig o civilnem pravu in alternativnem reševanju sporov, tako v Sloveniji kot v tujini. »Sodelovala je v različnih mednarodnih strokovnih skupinah in delovnih skupinah Sveta Evrope in Beneške komisije. Od leta 2019 do 2020 je bila predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE) pri Svetu Evrope. Vodila je delovno skupino obsežnega projekta, ki je uvedel vrsto inovativnih orodij in metod za sodnike in sodno osebje z naslovom Izboljšanje kakovosti sodstva.«

Sporen žaljiv zapis za ustavno sodišče 

V nasprotju z Betetto je dr. Gorkič odgovoril na naša vprašanja. 

Gorkič je bil, preden je postal vrhovni sodnik, med letoma 2007 in 2009 strokovni sodelavec na vrhovnem sodišču, med letoma 2014 in 2015 pa strokovni sodelavec na vrhovnem državnem tožilstvu.

Širši javnosti je postal znan, ko se je na odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo vse sodbe v primeru Patria, odzval z zapisom v Delu Patria za telebane, se opravičujem za pravnike. Na njegov komentar se je kritično odzval nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. 

»Gorkičev cinizem in sarkazem v odnosu do ustavnega sodišča bi bilo samo vprašanje spodobnosti v izražanju njegove kritike (tudi mlajšega kolega nasproti starejšim, navsezadnje), če ne bi bila ta kritika tudi vsebinsko tako hudo sporna. Pravim »sporna«, čeprav je po mojem mnenju preprosto zgrešena.« 

Po mnenju Krivica je namreč Gorkič branil strokovno zgrešene sodbe rednih sodišč: »Če ustavni sodniki v svoji kritiki treh sodb v zadevi Patria niso bili dovolj dosledni in odločni, da bi šli pri tem čisto do kraja, je to seveda vredno kritike – toda ne take, ki se ob tem s svojim sarkazmom dejansko postavi v bran tistih treh sodb, ki so bile pa strokovno hudo zgrešene.« 

Od Gorkičevega zapisa v Delu je minilo že desetletje, Gorkič pa bo na ustavnem sodišču lahko kmalu pazil, da to ne bo telebansko.

Za Info360 je povedal, da mu morebitna izvolitev na mesto ustavnega sodnika v tem trenutku prinaša predvsem novo odgovornost in priprave.

»Moje dosedanje delovanje na fakulteti in na vrhovnem sodišču je bilo osredotočeno na kazensko pravo in z njim povezana vprašanja ustavnega prava in drugih pravnih področij. Funkcija ustavnega sodnika pa bi prinesla novo širino, različna pravna vprašanja in drugačno dinamiko dela.«

To, katera kazenska zadeva, v kateri je svoji karieri sodil, je bila najbolj odmevna, težko oceni. Meni, da je to v prvi vrsti odvisno od strokovne in širše javnosti, ki spremlja delo sodišč in se nanj odziva: »Po navadi so to kazenske zadeve, v katerih trčijo različni interesi in vrednote. Prepoznati, katero dobrino varovati, pa je posebej zahtevno.«

Gorkič bi si želel, da bi najbolj odmevale tiste odločbe, v katerih vrhovno sodišče sporoča, kaj se pravzaprav pričakuje od vložnikov izrednih pravnih sredstev. 

»Zaradi posebnega položaja vrhovnega sodišča se v razpravah pogosto vračajo k preteklim sodbam, zlasti če se nanašajo na kazenske zadeve, ki so si podobne. Vračanje k preteklim odločitvam je v tem smislu zanj neizogiben del sojenja, rezultat pa so po njegovih izkušnjah prepričljivejše odločitve. Morda prav zato v tem trenutku nimam pred seboj konkretne zadeve, ki bi izstopala.«

Osebne statistike glede uspešnosti svojega dela ne vodi.

»Skrbno spremljam stališča ustavnega sodišča, ki so odločilna za razlago ustave, ne glede na to, ali sem v zadevi sodeloval ali ne, in ne glede na to, ali je ustavno sodišče razveljavilo odločbo vrhovnega sodišča ali ne.«

Gorkič je vrhovni sodnik od leta 2020. Dela na kazenskem oddelku in je tudi izredni profesor za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Za vrhovnega sodnika ga je v drugem poskusu DZ izvolil decembra 2020. Je tudi avtor več znanstvenih in strokovnih besedil s področja kaznovalnega prava. V imenovanje za ustavnega sodnika ga je predlagal Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti. 

Odziv Betetto

Betetto se je danes, po objavi članka in po vrnitvi iz tujine odzvala na naša vprašanja. V telefonskem pogovoru je na kratko povedala, da bo zaradi preteklih javnih objav v očeh nekaterih očitno za vedno ostala kršiteljica človekovih pravic. Čeprav ji ni razumljivo, na podlagi česa vse natančno je nastala ta - po njenem mnenju krivična ocena. 

»Nekdo najprej ustvari zgodbo, ki temelji na lažnih dejstvih, ki se začnejo ponavljati in se potem na to nekateri pavšalno sklicujejo. In ljudje navadno take zgodbe zgrabijo, češ, da kjer je dim, je tudi ogenj. Sploh pri sodnikih, kjer ne sme biti sence dvoma.«

Ko je kandidirala za novega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) je bil o njej objavljen kritičen videoposnetek Who is Nina Betetto. Sodni svet je tedaj ugotovil, da ji je bil s tem kršen neodvisni položaj sodnice.

Glede primera prof. Dolenca je Betetto dejala, da vztraja pri svojem stališču. Spoštuje ESČP, a jo je judikat v primeru Dolenca izjemno razočaral. Sodba jo z argumenti, ki so bili podani, ni prepričala.