Urški Klakočar Zupančič je s svojim vodenjem državni zbor uspelo pripeljati do točke, ko bo njen naslednik lahko uporabljal njeno prakso pri tolmačenju ali uporabni poslovnika in mu sploh ne po treba iskati dvotretinjske večine za njegovo spremembo. Foto: BOBO
Koalicija v zlorabo parlamenta za obračun s SDS in NSi?
Le tri dni pred začetkom predčasnega glasovanja bo državni zbor na izredni seji obravnaval poročilo parlamentarne preiskovalne komisije Tamare Vonta (Gibanje Svoboda) o sumih nezakonitega financiranja političnih strank in medijev. Gre za zlorabo parlamenta v času predvolilne kampanje, a tudi za miniranje idej o tem, da bi se NSi pridružila morebitni prihodnji levosredinski vladi.
Tridnevno predčasno glasovanje za tokratne državnozborske volitve se začne v torek, 17. marca 2026. Le tri dni pred njihovim začetkom se bodo poslanci hrama demokracije po naših informacijah sešli še enkrat na izredni seji, na kateri bo koalicija potrdila končno poročilo preiskovalne komisije, ki je preiskovala tudi sum nezakonitega financiranja SDS in NSi.
Pred tem se mora še srečati kolegij predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je po mnenju več sogovornikov, vodenje opravljala slabo oziroma samovoljno ter poslovnik pogosto tolmačila precej po svoje.
Predsednica preiskovalne komisije Tamara Vonta bo ugotovitve iz končnega poročila o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med parlamentarnimi volitvami leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine predstavila na jutrišnji novinarski konferenci.
»To je absolutna zloraba parlamentarne procedure, ki se v razviti demokraciji ne bi smela zgoditi. V času predvolilne kampanje bi moral državni zbor namreč utihniti. Ta pričakovani sklic izredne seje kaže, da - ne glede na javnomnenjske ankete - Gibanju Svoboda dejansko kaže slabo,« komentira nekdanji predsednik državnega zbora Janez Podobnik.
Sama razprava v parlamentu o končnem poročilu komisije pa po njegovem mnenju tudi ne bo koristila levi sredini, saj volivci desne sredine zaradi zapisanega v dokumentu ne bodo prešli na drugo stran. Zlasti to velja za podpornike SDS.
Kaj je doslej prišlo v javnost
Preiskovalna komisija je med drugim ugotovila, da obstaja sum, da je prek mislišča NSi, Inštituta Janeza Evangelista Kreka, potekalo obvodno financiranje te stranke. Podjetja, ki so bila izbrana na razpisih za državne infrastrukturne posle v času, ko je ministrstvo vodil aktualni predsednik NSi Jernej Vrtovec, so donacije namenjala inštitutu, od tam pa naj bi se denar stekal na račune sodelavcev NSi. Del financiranja pa naj bi tekel tudi prek frizerskega salona sestre glavnega tajnika stranke Roberta Ilca.
V NSi očitke zavračajo, Gibanju Svoboda pa očitajo, da so preiskovalno komisijo politično zlorabili za diskreditacijo njihove stranke.
Iz poslanske skupine SDS in NSi je neuradno slišati napovedi, da se izredne seje državnega zbora, na kateri naj bi potrjevali Vontino poročilo, ne bodo udeležili. V Gibanju Svoboda in Levici s tem ne bodo imeli težav, bo pa ob tem zanimivo ravnanje SD.
Predsednik SD bi se povezoval z NSi
Predsednik socialnih demokratov Matjaž Han je namreč v enem od intervjujev te dni izjavil, da ne bi smeli živeti v mehurčku in da bi morali videti, da bo - glede na javnomnenjske ankete, ki kažejo izenačenost obeh polov - po volitvah k sedanjemu levemu polu za sestavo vlade nujno potegniti zraven še koga. V nasprotnem primeru bo zelo težko sestaviti vlado.
»Pri čemer nimam težav z Demokrati in NSi, če pridejo v levosredinsko vlado,« je dejal Han za Dnevnik.
»Država mora funkcionirati, velja pogledati, kje so lahko stične točke, in jih spraviti v koalicijsko pogodbo. Če stvari namreč ne bi bile združljive, potem Nemčija in Avstrija nikoli ne bi mogli imeti črnordeče koalicije. Vem, da v Sloveniji tega nismo navajeni vse od časov Janeza Drnovška, ampak tudi to bomo morali preseči v dobrobit ljudi ... V splošnem pa lahko vseeno rečem, da če pridemo na neki točki do dogovora, da vstopijo v levosredinsko vlado, sam ne bi imel težav s približevanjem NSi,« je še pojasnil.
Vrtovec zanika, da bi bili o morebitnem povezovanju NSi na levo, o katerem govori Han, potekali že kakšni zakulisni dogovori. K odporu za sodelovanje vpliva več stvari, tudi Vontino poročilo.
»Vse te laži, ki jih je do javnosti spravila Tamara Vonta, so neutemeljene. Ne vem, ali bo končno poročilo na seji državnega zbora sprejeto; nisem prepričan, da bo NSi pri tej farsi sodelovala,« še komentira.
Neuradno je slišati, da NSi pod njegovim vodstvom gotovo ne bo v novi morebitni vladi Roberta Goloba. Pri tem pa ne gre spregledati tudi dejstva, da se je v NSi vrnil Lojze Peterle, kar nekateri sogovorniki ocenjujejo za jasnega pokazatelja, v kateri koaliciji so pripravljeni sodelovati krščanski demokrati.
Vse kaže, da bi bila lahko torej jeziček na tehnici poslanska skupina Demokratov Anžeta Logarja. Ponudbe njegovim poslancem bodo odločilne za to, v katero smer se bo obrnila vlada, pri čemer Janez Podobnik ocenjuje, da bodo najbolj agresivne ponudbe prihajale z leve sredine.
