Koalicija zmagala na večini referendumov, a zatajila pri uresničitvi zavez

V zadnjih štirih letih smo se volivci odpravili na štiri referendumske dneve: 27. novembra 2022, 9. junija 2024, 11. maja 2025 in 23. novembra 2025. Tako koalicija kot opozicija so nas o državljanski volji vprašali glede devetih vprašanj. V prvi polovici mandata je zmaga šla v roke koalicije, v drugi pa opoziciji (o dodatkih k pokojnini za izjemne dosežke umetnikov in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja). 

Volivci utrli pot čistki na RTVS

Od osmih referendumov je bilo zakonodajnih (zavezujočih) pet. Prve tri v letu 2022 so Gibanje Svoboda, SD in Levica dokaj gladko dobili. Šlo je za vprašanje novele zakona o vladi, novele zakona o RTV Slovenija in novele zakona o dolgotrajni oskrbi.

Po začetku veljavnosti novele zakona o RTVS je bila na ustavno sodišče dana pobuda za presojo ustavnosti, vendar ustavni sodniki o njej tudi po več kot treh letih še niso odločili.

Z novim zakonom je vlada Roberta Goloba pometla z 29-članskim programskim svetom, 9- članskim nadzornim svetom in vodstvom RTVS. Gre za najbolj radikalni kadrovski poseg v zgodovini javnega zavoda.  

Storitve dolgotrajne oskrbe plačljive, čeprav jih večina ni deležna

Leta 2022 so volivci na referendumu potrdili tudi spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi iz časa Janševe vlade. Čeprav naj bi sistem dolgotrajne oskrbe začel delovati sredi lanskega leta, pa se ključna postavka – dolgotrajna oskrba na domu – v velikem delu še vedno ne izvaja. Starejši na domu do storitev ne morejo, saj primanjkuje izvajalcev. Prispevek pa kljub temu plačujejo. 

Glede oskrbovancev v domovih (okoli 20 tisoč) za starejše je bila velika večina prevedenih v nov sistem in stroški zanje so nižji.

Problem pa so zakonske luknje – ljudje z oviranostjo, vključeni v posebne zavode, so iz nove ureditve izpadli, in plačujejo bistveno več kot prej. 

Nova ministrstva in več sto novih zaposlitev

In še glede novele zakona o vladi: z njo je koalicija povečala število ministrstev v primerjavi z zadnjo Janševo vlado za tri. Ekipa Tarče nacionalne televizije je primerjala število zaposlenih na ministrstvih danes in pred reorganizacijo ter ugotovila: 

S prestrukturiranjem dveh ministrstev, za infrastrukturo in okolje v tri (za naravne vire, infrastrukturo in okolje), se niso zgolj prerazporedili že obstoječi kadri, kot so obljubljali – zaposlili so 170 novih. Kljub prerazporeditvi dela zaposlenih z ministrstva za javno upravo na novoustanovljeno ministrstvo za digitalno preobrazbo je danes na obeh ministrstvih 100 ljudi več. Tudi na skoraj vseh ostalih ministrstvih se je število javnih uslužbencev povečalo, največ na ministrstvih za kohezijo in za obrambo – po 100 zaposlenih več.

Od konca prejšnje vlade se je na ministrstvih zaposlilo dodatnih 1350 ljudi.

Posvetovalni referendumi v 2024

V letu 2023 referendumov ni bilo, so pa bili kar trije na »super volilni dan« 9. junija 2024, hkrati z volitvami evropskih poslancev.

Koalicija je z željo doseči boljši izid na evropskih volitvah pritaknila še referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, referendum o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor in referendum, sestavljen iz dveh vprašanj: o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene in o gojenju in posedovanju za osebno rabo.

Šlo je za posvetovalne referendume, ki naj bi dali koaliciji legitimnost za zakonsko ureditev, če bodo ljudje vprašanja večinsko potrdili. To se je pri vseh referendumih res zgodilo, toda koalicija je od vsega skupaj na koncu uresničila zgolj eno: (delno) ureditev konoplje.

Za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah je glasovalo kar 70 odstotkov volivcev, toda koaliciji ni uspelo zbrati potrebnih 60 glasov za spremembo zakona o volitvah v državni zbor.

Dokončno je poskus sprejetja preferenčnega glasu v tem mandatu propadel novembra lani, ko je predlog novele podprlo le 56 poslancev. V opozicijskih SDS in NSi so bili namreč proti. 

Polomija pri asistiranem samomoru

Polomija za vladajoče je bil poskus uveljavitve zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (asistiranem samomoru), ki so ga v DZ sprejeli konec julija lani. Dobro leto dni pred tem je to pobudo na posvetovalnem referendumu podprlo skoraj 55 odstotkov volivcev.

Toda koalicija je nato spisala tak zakon, zoper katerega se je poleg velikega dela javnosti obrnila tako zdravniška kot pravna stroka. Aleš Primc je bil pobudnik referenduma (podprli sta ga SDS in NSi), na katerem so novembra lani volivci zakon z večino 53 odstotkov zavrnili.

Ob enaki udeležbi, kot na posvetovalnem referendumu (41-odstotni).

Za medicino da, za osebno rabo še ne

Koaliciji ni uspelo sprejeti ureditve niti na področju gojenja in predelava konoplje za osebno rabo.

Na posvetovalnem referendumu se je dobrih 51 odstotkov volivcev izreklo za to, da se v Sloveniji dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo. Julija lani so pri Gibanju Svoboda in Levici (SD podpisov ni prispevala) pripravili predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, po katerem bi polnoletne osebe lahko doma gojile do štiri rastline konoplje. Na stanovanjsko enoto največ šest rastlin. 

Posameznik bi imel lahko na javnih površinah do sedem gramov sušenega socvetja konoplje, doma pa 150 gramov oziroma 300 gramov v gospodinjstvu.

Toda predlogu zakona je dala novembra lani rdečo luč Evropska komisija, saj ni skladen s pravili EU.

Za Evropsko komisijo so bile z vidika nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami med drugim sporne (pre)velike količine konoplje za osebno rabo, saj bi to preseglo razumne meje.

Je pa koalicija julija lani izglasovala zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, s katerim bo pacientom zagotovljen dostop do konoplje na podlagi zdravniškega recepta. Določeni so tudi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati podjetja za pridobitev dovoljenj za proizvodnjo in prodajo konoplje.

Stroški

Glede na to, da je koalicija »skozi spravila« zgolj majhen del od zadev, ki so jih junija 2024 sami predlagali na posvetovalnih referendumih, nas je zanimalo, koliko so nas ti stali. Ker so potekali hkrati z volitvami za Evropski parlament, so se stroški, kot so za Info360 pojasnili na Državni volilni komisiji, razdelili. 

Za referendume leta 2024 je šlo 2,34 milijona evrov, za evropske volitve pa 5,72 milijona evrov.