Koalicijski partnerici znata skloniti glavo in se pokoriti Svobodi

Boštjan Lindav je bil 34 let zaposlen v policiji, je oče treh otrok in od lani upokojenec, vendar to ne pomeni, da je na področju profesionalnih izzivov že rekel zadnjo besedo. Povod za intervju z nekdanjim v.d. generalnega direktorja policije je novica, da je protikorupcijska komisija izdala osnutek poročila glede prijave Tatjane Bobnar o nedopustnih pritiskih Roberta Goloba in izjava odvetnika predsednika vlade Stojana Zdolška, iz katere je mogoče sklepati, da bosta z Golobom objavo poročila protikorupcijske komisije skušala preprečiti oziroma jo preložiti za čim dlje časa.

Te dni vaju je bilo z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar spet videti na televizijskih posnetkih, ko so novinarji poročali o postopku pred protikorupcijsko komisijo. Kako vidite dogajanje v zvezi s tem?

Vsebine osnutka poročila ne poznam in je zato seveda ne morem komentirati. Treba je počakati in videti kakšni bodo nadaljnji postopki, vsekakor pa prve reakcije zagovornika premierja kažejo, da bodo uporabili vsa pravna sredstva - kar je sicer povsem legitimno in v duhu odvetništva - da bodo objavo poročila čim dlje zavlačevali, jo skušali onemogočiti. Menim pa, da bi se morale zadeve razjasniti še pred naslednjimi volitvami; tako bi bilo lažje za vse.

Robert Golob se je zavzemal le za depolitizacijo policije, je na nacionalni televiziji ocenil urednik Mladine Grega Repovž, po njegovem je šlo za pogovor enega politika z drugim, posredovanj premiera pa da v policiji ni bilo. Kaj pravite na te trditve?

Uporaba besedne zveze »depolitizacija policije« s strani predsednika vlade Roberta Goloba deluje zelo neresno. Če bi namreč imel iskren namen depolitizirati policijo, bi bila njegova dejanja ravno nasprotna od tega, kar je dejansko počel. Dejanja so namreč tista, ki definirajo človeka in ne prazne besede.

Golobova depolitizacija ni nič drugega kot politizacija v drugo smer in je za stroko in policijo neugodna, ima škodljive posledice in ne obeta nič dobrega.

Golobova depolitizacija ni nič drugega kot politizacija v drugo smer.

Določeni politični komentatorji in uredniki očitno skušajo celotno zgodbo relativizirati s trditvijo, da je šlo v tem primeru le za pogovor politika s politikom. Sam osebno mislim, v bistvu sem kar prepričan, da temu ni bilo tako.

Eno je, če se predsednik vlade in minister pogovarjata o nekih splošnih usmeritvah, kako naj bi policija delovala, kam bi jo usmerili, kako bi se stvari lotili, nekaj povsem drugega pa je, če predsednik vlade ministru pogojuje obstanek na funkciji s tem, da zoper konkretno osebo sprejme določene ukrepe. Takšen pogovor ima namreč neposreden vpliv na pravice posameznika in verjetno si nihče ne želi sistema, kjer lahko pogovor politika s politikom vpliva na pravice konkretnega posameznika.

Lani ste se upokojili, verjetno pa vseeno še poznate razmere v policiji po kadrovanjih, ki so sledila pod vašima naslednikoma?

Trenutno je v policiji kar nekaj vodstvenega kadra, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje glede izobrazbe, mu pa primanjkuje strokovnih in vodstvenih kompetenc, kar z drugimi besedami pomeni, da zelo težko vodijo svoje enote.

Posledično se taki vodje skrivajo za zahtevami po poročilih, za številnimi obrazci in birokracijo, kar ima negativen vpliv na delo policistov, več je dela v pisarni, policisti so manj med ljudmi in to se neposredno odraža na varnostni situaciji … Vse te stvari zelo slabo vplivajo na stanje v policiji.

Neprestan strah pred sankcijami seveda negativno vpliva tudi na delovno vnemo, tisti, ki imajo pogoje za upokojitev, to čim prej izkoristijo in gredo, novih mladih policistov je premalo.

Zakaj si politika tako želi svojih ljudi v policiji - da bi preprečevala konkretne preiskave oziroma da bi vplivala nanje?

Morebitne konkretne zahteve po ustavitvi postopkov so praktično zelo težko izvedljive. Je pa seveda vseeno kar precej možnosti za tovrstni vpliv – lahko se dajo neke zadeve v predal, se s preiskavo malo počaka ali pa se dela bolj počasi, ali pa primer predaš na primer ljudem, za katere veš, da tega niso sposobni izpeljati. Tako torej lahko dejansko kaj ustaviš, blokiraš ali pa da narediš predkazenski postopek neučinkovit.

Vladi Roberta Goloba v dobrih treh letih ni uspelo za polni mandat imenovati generalnega direktorja policije brez proceduralnih zapletov. Pogledala sem statistiko za nazaj, naštela sem 18 imen na vrhu policije v 34 letih, kaj nam to pove?

Vprašanje, zakaj se tako pogosto menjajo generalni direktorji policije, bi morali nameniti političnim odločevalcem. Sam nisem bil namreč nikoli v vlogi, da bi aktivno iskal generalnega direktorja policije ...

… svoje mnenje o tem pa vendarle imate.

Slovenska politika očitno še vedno dojema policijo kot orodje oblasti in ne kot servis ljudstvu, kar spominja na neke druge čase.

Glede zapletov v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja policije je očitno, da nekaj ne deluje. V nekončanem mandatu aktualne vlade v dobrih treh letih smo policijo vodili trije ljudje, kar je iz organizacijskega vidika slabo.

Skrbi lahko, da je politika poskušala vplivati tudi na odločitve uradniškega sveta, ki je bil v osnovi ustanovljen za to, da bi zagotavljal neodvisnost in depolitizacijo državne uprave ter zagotavljal visok strokovni nivo in neodvisnost vodenja na najvišjih položajnih mestih v državni upravi. Žal zadnja dva primera (Senada Jusića in Damjana Petriča, op.p.) kažeta, da temu ni tako in vprašanje je, koliko direktorjev ali oseb na različnih položajih, je še padlo pod radar in so prišli na tak način skozi sito. Spet lahko rečem le, da se tudi na tem področju politika močno meša v stroko.

Bi veljalo spremeniti nadzor nad delom obveščevalcev in policije? Knovs je namreč politični organ, politično nadzoruje, hkrati pa se nadzor očitno zlorablja za politične in druge interesne namene - štirje člani NSi so zato kazensko ovadeni, govori pa je, da se je v preteklosti nekaj podobnega, kar očitajo njim, redno počelo tudi glede telefonske številke Janeza Janše.

Parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami mora biti zagotovljen, imajo ga tudi v demokracijah z bistveno daljšo tradicijo, kot je slovenska. Da sistem parlamentarnega nadzora nad temi službami deluje, morata biti izpolnjena dva pogoja – prvi je določena stopnja politične kulture, nujna je samoregulacija politike, ki se mora zavedati, da so to občutljivi podatki.

Drugi pogoj pa je zelo jasen normativni okvir delovanja te parlamentarne komisije za nadzor policije in obveščevalnih služb. Načini parlamentarnega nadzora so v različnih državah različni, obstaja kar nekaj dobrih praks in mogoče bi vsi ti zadnji dogodki narekovali, da se pristopi k novelaciji zakona o nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Vendar tega ne gre delati čez noč, ampak premišljeno, da bi dobili sistem, ki bi preprečeval na eni strani zlorabe, na drugi strani pa omogočal učinkovit nadzor nad delom teh služb. To je ključnega pomena zato, ker imajo te službe možnost posegati globoko v pravice in svoboščine posameznika, zato nadzor nad njimi mora biti.

Te službe imajo možnost posegati globoko v pravice in svoboščine posameznika, zato nadzor nad njimi mora biti.

V parlamentarni proceduri je novela zakona o organiziranosti in delu v policiji. Policijski sindikat Slovenije je še vedno kritičen, čeprav jim je uspelo iz novele spraviti najbolj sporne zadeve, na primer umik določbe, ki bi uradnikom direktorata notranjega ministrstva podelila neomejena pooblastila za nadzor vseh prostorov in gradiv policije, s čemer bi nedopustno ogrozili zasebnost postopkov in omogočali politično zlorabo nadzora. 

Boštjan Poklukar je v tem mandatu takoj, ko je prišel na ministrstvo za notranje zadeve, pripravil predlog sprememb tega zakona v točki, kjer je širil nabor primernih kadrov za zasedbo položaja generalnega direktorja policije na državne tožilce, na vojaške osebe, na v bistvu vse uradnike iz državne uprave. Takrat je zaradi kritične notranje javnosti ta predlog pospravil v predal. Očitno pa je le malo počakal in nato v novi različici v želji po rahljanju kriterijev za zasedbo položaja generalnega direktorja policije iskal alibi za fiasko z mojim naslednikom, ki očitno ni izpolnjeval pogojev za zasedbo položaja.

Morda je Poklukar prišel na ministrstvo, ne vem po čigavem navodilu, da bi pripravil teren za to, da se bi lahko na zelo pomemben položaj generalnega direktorja policije imenovali predvsem kadri, ki ne bodo toliko strokovni, bodo pa poslušni in politično korektni.

Poskus, da bi uradniki direktorata notranjega ministrstva dobili neomejena pooblastila za nadzor vseh prostorov in gradiv policije, pa je – ne kako depolitizirati policijo - ampak, kako na široko odpreti vrata politiki v sfero policije.

Morda je Poklukar prišel na ministrstvo, da bi pripravil teren za to, da se bi lahko na zelo pomemben položaj generalnega direktorja policije imenovali predvsem kadri, ki ne bodo toliko strokovni, bodo pa poslušni in politično korektni.

Vas čudi to brezsramno ravnanje, ko očitno povsem brez predsodkov želijo vplivati na vse pore delovanja policije?

Žal praktično vsak dan vidimo vsaj eno zgodbo, kjer povsem brezsramno delajo takšne in drugačne nepravilnosti in jih to prav nič ne skrbi, saj jim večina, ki jo imajo v parlamentu, vse zmeraj pokrije. Tudi dve interpelaciji o delu aktualnega ministra za notranje zadeve, ki sta bili po mojem mnenju povsem upravičeni, kažeta, da koalicija, predvsem mislim na manjši koalicijski stranki, zna prav lepo skloniti glavo in se pokoriti želji in pričakovanjem Gibanja Svobode.

Bližajo se volitve, obstaja možnost, da vas bomo videli na kakšni kandidatni listi, na primer stranke Vladimirja Prebiliča?

Če bi me dve leti nazaj vprašali, ali obstaja možnost, da bom leta 2025 upokojenec, bi vam zagotovo rekel, da ne. Dejstvo je, da nam življenje včasih postreže s kakšno limono in nikoli ne veš, od kod lahko prileti. Odgovor na vaše vprašanje bom pustil odprt.

Je torej mogoče, da boste šli v politiko?

Bomo videli.

Vabimo vas, da prisluhnite celotnemu pogovoru novinarke Suzane Kos z Boštjanom Lindavom, ki je bil s Tatjano Bobnar prva žrtev politične čistke Roberta Goloba v njegovih lastnih vrstah. Lindava smo med drugim še vprašali, kako vidi spremembe pri varovanju predsednice republike. Ali še vedno vztraja pri trditvi, da je predsednik vlade vplival na datum aretacije ruskih vohunov v ljubljanskih Črnučah, kaj se dogaja z ovadbo, s katero mu je grozilo Gibanje Svoboda, med drugim je povedal tudi, na kaj je ponosen iz časa svojega vodenja policije.