Foto: STA
Komentatorji: Mesec ne bo župan, Svobodi pa se izteka rok trajanja
Objavljamo komentatorske ocene in napovedi. Kaj se obeta v prestolnici glede na ankete, kdo je kriv za slab rezultat Svobode, ki ga napovedujejo ankete? Kaj pomeni višja volilna udeležba v Ljubljani?
Anton Rop se je z Urško Klakočar Zupančič ustrelil v obe koleni, saj je ne more podpreti noben volivec desno od sredine. Gibanje Svoboda le še greje stolček naslednjemu novemu obrazu. Luka Mesec ne bo župan Ljubljane. To je le nekaj odzivov političnih komentatorjev glede razpleta lokalnih volitev na temelju predvolilnih anket, ki pa so se zelo razlikovale. Volišča so zaprla vrata in začelo se je preštevanje glasov.
Preden bodo znani prvi delni neuradni rezultati tokratnih lokalnih volitev, ponovimo, kaj je znanega doslej.
V primerjavi z zadnjimi rednimi lokalnimi volitvami leta 2022 je bila današnja udeležba do 16. ure višja; bila je 36,77-odstotna, kar je dobre štiri odstotne točke več kot pred štirimi leti na ravni države in to kaže na možnost višje končne udeležbe, vendar bo dokončna primerjava mogoča šele po zaprtju volišč in objavi uradnih podatkov.
V Ljubljani je bila pred štirimi leti do 16. ure 25,7 odstotna volilna udeležba, na tokratnih lokalnih volitvah je bila kar za deset odstotnih točk višja.
Pravzaprav noro. volilna udeležba ob 16:00 in primerjava z 2022. največjo rast je dosegla Ljubljana s skoraj 40% višjo udeležbo!!!! https://t.co/NrpgErVZYW
— Matej Rigelnik (@Matej_R81) November 15, 2026
Ali za 40 odstotkov višja udeležba v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2022 že pomeni, da lahko sklepamo o večji mobilizaciji nasprotnikov sedanjega župana in na slovo Zorana Jankovića? »Počakajmo,« pravi politični komentator dr. Miro Haček.
»Če bo prišel v drugi krog z Luko Mesecem, je zmagal,« ocenjuje sogovornik.
Najbolj zanimiva bitka je torej v prestolnici, kjer se Zoranu Jankoviću prvič obeta drugi krog volitev. Zadnje javnomnenjske ankete so, pa ne le v prestolnici, nakazale precej različen razplet volitev.
Primerjali smo rezultate anket in sedanjo sestavo ljubljanskega mestnega sveta - obe zadnji anketi sta napovedali padec števila Jankovićevih in Golobovih mestnih svetnikov, izrazito povečanje števila svetnikov Levice, pa tudi novo svetniško skupino stranke Antona Ropa in Urške Klakočar Zupančič Ljubljana smo vsi. Zato bodo zanimive povolilne povezave v mestnem svetu in s pomočjo koga bo prestolnici vladal novi (stari?) župan.
Komentatorji o možnem razpletu
Če se bo izkazalo, da so ankete pravilno napovedale rezultat Levice v Ljubljani, bo to za stranko velik uspeh, saj je na skupni listi z Vesno še na marčnih parlamentarnih volitvah pravzaprav komaj prestopila parlamentarni prag in ponovila rezultat izpred štirih let – kar se poslanskih mandatov tiče. Osvojila je pet mandatov oziroma 5,6 odstotka glasov. Vzporedne volitve so skupni listi obeh strank sicer napovedovale šest poslanskih mest, predvolilne ankete pa celo boljši rezultat.
Luka Mesec je marca ob volilnem izkupičku priznal, da so razočarani. Nocoj bo, če sklepamo glede na ankete, saj drugih podatkov še ni, drugače.
Nekaj političnih komentatorjev smo prosili za komentar rezultatov lokalnih volitev, ki so jih napovedovale ankete. Zakaj je Levica tako močna v prestolnici, smo sicer že analizirali tukaj.
»Na splošno imata levica in Levica v mestih večjo podporo, v Ljubljani je ta še posebej velika zaradi velike koncentracije državnih uslužbencev in javnega sektorja. Ti so v zadnjih 80 letih imeli večinoma leve predpostavljene in to vpliva na podrejene, tudi če ni eksplicitnih pritiskov,« ocenjuje Žiga Turk.
Kako si komentatorji sicer razlagajo dejstvo, da je Golobovo Gibanje Svoboda v anketah druga najmočnejša stranka na državni ravni, kar pa se ne odraža v napovedih anketiranih glede njenega rezultata na lokalnih volitvah? Zakaj se bo število svetnikov Gibanja Svoboda, če gre torej verjeti anketam, zmanjšalo?
Dr. Žiga Turk: »V teh časih je funkcija Gibanja Svoboda, da greje stolček svojim naslednikom oziroma naslednji generaciji novih obrazov. To ne privlači volivcev. Zakaj bi glasovali za nekaj, čemur se izteka rok trajanja. Raje glasujejo neposredno za Jankovića, nekaj pa se jih bo tudi prelilo k Ropu in Klakočarjevi, ki sta na nek način tudi predstavnika iste LDS-ovske linije slovenske levice.«
Kaj si lahko obetamo v Ljubljani v pričakovanem drugem krogu volitev, ki bodo čez 14 dni? Dr. Miro Haček napoveduje, da sokoordinatorja levice ne bomo videli na županski funkciji. Zakaj ne?
Dr. Miro Haček: »Ker je Luka Mesec kandidat skrajne Levice, ki ima morda do 20-odstotno podporo, bo pa zelo težko pridobival podporo do in čez 50 odstotkov zunaj svojega mehurčka, morda deloma lahko še v bazenu SD, ne pa tudi v Gibanja Svoboda, ki podpira Klemna Boštjančiča in potem v drugem krogu Jankovića, za katerega že iz prejšnjega mandata vemo, da je siva eminenca Golobove Svobode. Rop pa se je ustrelil v obe koleni, ko se je povezal z Urško Klakočar Zupančič, za katero noben volivec desno od sredine ne more glasovati. Rop je s tem izgubil možnost, da bi ga kot najmanj slabega od kandidatov levo od sredine podprlo sredinsko in desnosredinsko volilno telo. Pa še osebnost ima žal takšno, da ne premore veliko karizme, z leti pa se zdi, da je izgubil tudi del tiste liberalne iskre, ki je nekoč krasila LDS.«
Zakaj nekdanjemu finančnemu ministru Svobode Klemnu Boštjančiču in Gibanju Svoboda na volitvah v ljubljanski mestni svet kaže slabo, medtem ko je Svoboda po anketah druga najmočnejša stranka v državi? Gibanje Svoboda naj bi namreč po anketah doseglo slabši rezultat na mestni ravni od tistega, ki ga je v Ljubljani doseglo na volitvah pred štirimi leti, ko je še bilo povsem nova stranka in lokalne mreže praktično ni imelo.
Dr. Jernej Pikalo med drugim našteva dejstvo, da je Golobova stranka slabo razvijala lokalne teme in da je imel Boštjančič vsaj tri tekmece istega ideološkega spektra.
Dr. Jernej Pikalo: »Prvo vprašanje je, kateri rezultat bolje odseva realna politična razmerja. Gibanje Svoboda je v javnomnenjskih anketah na nacionalni ravni tako visoko, ker za volilce na nacionalni ravni ni veliko drugih alternativ na levi strani, medtem ko jih je v ljubljanski županski tekmi in za mestni svet kar nekaj. Drugo vprašanje je vsebinsko: Gibanje Svoboda je od nastanka zelo slabo razvijalo lokalne teme in lokalno strankarsko infrastrukturo.Tretji razlog pa so sami županski kandidati: vsaj trije pokrivajo namreč isti ideološki spekter kot ga pokriva Boštjančič. Četrto pomembno dejstvo je seveda tudi pozen vstop Svobodinega županskega kandidata v tekmo in seveda njegov neizdelan profil lokalnega politika,« analizira Pikalo.
Prvi delni izidi glasovanja bodo predvidoma znani po 20. uri.
Izide glasovanja je mogoče spremljati na spletni strani državne volilne komisije na tej povezavi.
V polovici občin bodo župana imeli že nocoj
V približno petini oziroma 45 občinah od 212 je bil le en pretendent za župansko funkcijo, kar pomeni, da so bili izvoljeni samodejno. V 64 občinah sta se pomerila le dva tekmeca in drugega kroga ne bo. V dobri polovici občin bo torej že danes neuradno znano, kdo jih bo vodil naslednja štiri leta.
Med županskimi kandidati so tudi tokrat prevladovali nestrankarski obrazi, marsikje sicer z jasnim političnim ozadjem, za okoli 40 odstotki županskih kandidatov so uradno stale politične stranke. Po številu kandidatur s strankarsko podporo je vodila SDS s 70 kandidati, nato Svoboda s 43, NSi z 42, SD z 41, Resni.ca s 40 in Levica s 6.
Krščanski demokrati so bili edina stranka s svetniškimi kandidati v vseh občinah, po številu kandidatov jih je sicer imela največ SDS, ki pa svojih kandidatov ni imela v petih občinah.
