Komu se v Frankfurtu obeta sanjska služba z neto plačo 317 tisoč evrov

Slovenija nima guvernerja Banke Slovenije od začetka januarja 2025, ko se je iztekel mandat Boštjanu Vasletu. Od takrat funkcijo začasno opravlja viceguverner Primož Dolenc, ki nima polnih pooblastil in ne more glasovati v Svetu Evropske centralne banke (ECB). Razlog za prazno mesto je politično neusklajeno imenovanje, saj predsednica republike Nataša Pirc Musar v državnem zboru ne more dobiti podpore za kandidate, ki jih je poiskala doslej.

Slovenija je tako že osem mesecev brez polnopravnega guvernerja, medtem pa se hrvaškemu guvernerju obeta sanjska služba.

Boj za vrh ECB

Ko se približuje odhod podpredsednika Evropske centralne banke (ECB) Luisa de Guindosa maja prihodnje leto, se odpira najintenzivnejši boj za vodilne položaje v zgodovini te finančne institucije.

Do konca leta 2027 se bo zamenjalo kar štiri od šestih članov Izvršnega odbora, vključno z vrhom – položajem predsednika, ki ga trenutno zaseda Christine Lagarde. Med imeni, ki se vse pogosteje pojavljajo v ugibanjih evropskih uradnikov in opazovalcev, vse bolj izstopa guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Boris Vujčić, ki funkcijo opravlja že tretji mandat. Ko govorijo o Vujčiću, poudarjajo dejstvo, da je na čelu HNB od leta 2012,  njegova vloga pa je bila ključna pri uvedbi evra na Hrvaškem.

Prav to dejstvo ga uvršča med redke guvernerje z neposrednimi izkušnjami vodenja države pri prehodu na skupno valuto, kar v Frankfurtu šteje veliko. Vujčić bi predstavljal preboj srednje in vzhodne Evrope v elitni klub, ki doslej ni imel predstavnika v izvršnem odboru.

Nasprotniki njegovega imenovanja pa poudarjajo, da je Hrvaška v evroobmočju šele kratek čas. Nekatere stare članice še vedno vztrajajo pri tradiciji, da vodilni položaji pripadajo velikim državam, kot so Nemčija, Francija, Italija ali Španija. A ne upoštevajo, da ima Vujčić zelo močno zaveznico – sedanjo predsednico Christine Lagarde. 

Christine Lagarde je s svojim nastopom na 30. dubrovniški konferenci HNB presekala ugibanja, saj je izrekla odprto podporo Borisu Vujčiću.

Hrvaška bi tako dobila edinstveno priložnost, da v najožjem vodstvu Evropske centralne banke v Frankfurtu sodelujeta dva predstavnika. Eden bi bil formalni guverner nacionalne centralne banke, ki je član sveta po funkciji, drugi pa Vujčić kot izkušen strokovnjak in odlično povezan operativec v finančnem svetu. 

Plača podpredsednika Evropske centralne banke (ECB) spada v najvišji plačni razred institucije. Po uradni strukturi osnovnih plač ECB je podpredsednik uvrščen v plačni razred M, ki ima fiksno letno osnovno plačo 317.700 evrov

V igri za visoke funkcije v ECB je še več imen. Pogosto omenjajo Španca Pabla Hernándeza de Cosa, novega glavnega direktorja Banke za mednarodna poravnanja in nekdanjega guvernerja Banke Španije. V ožjem izboru bi lahko bil guverner Banke Finske Olli Rehn, guverner Banke Grčije Yannis Stournaras in nekdanji vodja nizozemske centralne banke Klaas Knot. V kontekstu spolne uravnoteženosti se pogosto omenja Nadia Calviño, predsednica Evropske investicijske banke. Za razliko od de Cosa ima močne politične povezave in bi lahko bila kompromisna rešitev, še posebej, če države odločijo, da mora podpredsedniško funkcijo prevzeti ženska.

V vseh 26 letih obstoja ECB je le 12 držav, ki so prve uvedle evro, imelo svoje predstavnike v odboru. Nove članice iz srednje in vzhodne Evrope se vse bolj agresivno potegujejo za mesto v odboru, stare članice pa težko neomejeno branijo svoje privilegije.