Aleksander Čeferin je močno kritičen do KPK, ki obravnava prijavo sodelovanja njegove odvetniške družbe z Zoranom Jankovićem in občino, ki jo vodi.
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
KPK melje Jankovića in Čeferine
Na Komisiji za preprečevanje korupcije imajo v obravnavi več vročih tem. Kot je znano, komisija še vedno ni odločila v primerih, povezanih s predsednikom vlade Robertom Golobom, že več kot leto dni pa omahuje tudi z odločitvijo glede neanonimne prijave zoper Zorana Jankovića in odvetniške pisarne Čeferin. Se na KPK vplivnih posameznikov bojijo in jih obravnavajo drugače?
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Robert Šumi, trdi, da »vse prijave obravnava enako skrbno in celovito, pri čemer podatek o tem, na koga se prijava nanaša, ni relevanten za njeno obravnavo«.
Na KPK trenutno vodijo tudi predhodni preizkus (preverjajo, ali prijava sploh vsebuje elemente, ki sodijo v njeno pristojnost) v primeru Zoran Janković – mestna občina Ljubljana – odvetniška pisarna Čeferin.
Prijavo, ki ni anonimna, so prejeli 12. novembra 2024 in do zdaj predhodni preizkus še vedno ni končan, torej preiskava ni uvedena oziroma primer ni zavržen.
V več kot letu dni KPK ni sprejela niti uvodne odločitve v tem primeru
»Zaradi interesa postopka v tej fazi več informacij ne moremo posredovati,« pravijo na KPK.
Počasnost protikorupcijske komisije se zdi zanimiva iz več razlogov. Na komisiji sicer trdijo, da dejstvo, da gre za najbolj vplivne posameznike pri nas, ne igra nobene vloge.
Je pa zanimiva primerjava z drugim vsebinsko podobnim postopkom, ko je bila odločitev komisije tako rekoč ekspresna. Po prejetju prijave glede Valentina Hajdinjaka, nekdanjega predsednika uprave Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) in odvetniške pisarne Zidar Klemenčič, je namreč od prejema prijave do končne odločitve, da je Hajdinjak kršil integriteto, minilo le nekaj mesecev. Gre za primer, v katerem je Hajdinjak v času vodenja Darsa za sodelovanje pri zaslišanju na policijski postaji Moste v Ljubljani za zastopanje pooblastil odvetnico Nino Zidar Klemenčič, njena odvetniška pisarna pa je imela v tistem času hkrati sklenjeno pogodbo oziroma je opravljala storitve pravnega svetovanja in zastopanja za Dars.
Od prejetja prijave Hajdinjaka (24. aprila leta 2024) je KPK opravila predhodni preizkus prijave, 18. oktobra je bil sprejet sklep o uvedbi preiskave zaradi suma kršenja integritete, tri mesece kasneje pa je senat KPK že sprejel osnutek ugotovitev v konkretnem primeru.
Na KPK so presodili, da bi bil Valentin Hajdinjak dolžan za omenjeno zaslišanje najeti odvetnika oziroma odvetniško pisarno, ki ni povezana z družbo, katere predsednik je on sam. Odsotnost takšnega ravnanja pomeni ravnanje, ki ni bilo skladno s pričakovano integriteto in je ustvarilo korupcijska tveganja oziroma tveganja za nastanek okoliščin nasprotja interesov.
»Na KPK dolgotrajnost predhodnega preizkusa v primeru Jankovič-Čeferini razlagajo takole: Časovnice obravnave posameznih zadev se lahko razlikujejo glede na več okoliščin, med drugim na vsebino in obseg prejete prijave, kompleksnost zadeve, število vpletenih subjektov ter potrebo po pridobivanju dodatne dokumentacije in pojasnil. Primerjava časovnega poteka različnih zadev zato ni vedno ustrezna, saj se vsaka obravnava individualno.«
Zadeva je zdaj sicer na upravnem sodišču, saj se je Hajdinjak na odločitev KPK pritožil.
Čeferini ter dolgoletno sodelovanje z Jankovićem in občino
Erar protikorupcijske komisije medtem razkriva, da je mestna občina Ljubljana samo letos odvetniški družbi Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji nakazala 45.841,50 evrov, skupaj pa od leta 2016, odkar deluje Erar, kar 642.809,36 evrov.
Iz te odvetniške družbe prihaja tudi odvetnik Janez Koščak, ki se pojavlja v Jankovićevih osebnih primerih, tudi v aktualnem, povezanem s preiskavo sumov nezakonitih dejanj glede izdaj gradbenih dovoljenj, ki jih je razkrila oddaja nacionalne televizije Tarča.
Jankovića je ta odvetniška pisarna zastopala tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice, so nam povedali na državnem odvetništvu.
»V primeru pritožbe Zorana Jankovića proti Republiki Sloveniji v zvezi z ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, vložene pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, je Državno odvetništvo Republike Slovenije pred navedenim sodiščem zastopalo Republiko Slovenijo. Evropsko sodišče za človekove pravice je pritožbo g. Jankovića zavrnilo s sklepom, da pritožniku ni bila odvzeta pravica do učinkovitega dostopa do sodišča in da za to Evropska konvencija o človekovih pravicah ni bila kršena. Kot je razvidno iz zavrnitvenega sklepa, je g. Jankovića zastopala odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji.«
Spomnimo, KPK je glede Zorana Jankovića leta 2015 ugotovila, da ni pravilno in celovito poročal o svojem premoženjskem stanju, kar so kot zakonito in utemeljeno potrdila tako slovenska sodišča kot Evropsko sodišče za človekove pravice.
Kritični Aleksander Čeferin
Morda je prav aktualni postopek pred KPK razlog za ostro kritiko predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, izrečenem v nedavnem intervjuju, ko je dejal, da se mu zdi nesprejemljivo, da lahko majhna skupina ljudi znotraj KPK s svojimi odločitvami povzroči politične in družbene pretrese. Delo KPK je Čeferin povsem izničil.
Kritičen pa je bil tudi do Tarče, ki je razkrila vsebino dokumenta specializiranega državnega tožilstva, v katerem je prvo osumljeni prav Zoran Janković, češ da je tak »pristop neprofesionalen in ne temelji na dokazih«. Morda je na ustvarjalce oddaje jezen tudi, ker so pred časom izpostavili – potem, ko so pregledali javno dostopne evidence o kupoprodajah v prestižnih ljubljanskih novogradnjah, da je bil med kupci tudi Aleksander Čeferin, ki je »prišel do luksuznega stanovanja po ceni, o kateri lahko večina le sanja«. Gre za stanovanje v Rezidenci Luwigana.
Odvetniška družba je imela v letu 2023 in 2024 po več kot štiri milijone evrov prihodkov ter obe poslovni leti končala s po več kot milijon evrov dobička. Aleksander Čeferin je njen največji, 39-odstotni lastnik, njegov brat Rok Čeferin, sicer aktualni predsednik ustavnega sodišča, pa ima v lasti 19,5-odstotni delež.
Aleksander Čeferin se na našo prošnjo za komentar ni odzval.
