"Neposredni prodajni postopki so običajno med manj transparentnimi, kar načeloma povečuje tudi tveganja za nastanek kršitev integritete," pri potencialno spornih poslih župana Maribora opozarjajo na komisiji za preprečevanje korupcije.
Foto: Žan Osim/BOBO
KPK nad župana: Zakaj prodaja občinske lastnine županu ni sporna?
Mariborski župan Saša Arsenovič je prek svojega zasebnega podjetja Galerija Gosposka od podjetja v občinski lasti javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor kupil vilo s štirimi stanovanji, od občine pa štiri zemljišča. Arsenovič trdi, da je bil posel izpeljan transparentno in skladno z zakonodajo prek javne dražbe (vila) oziroma neposredne pogodbe (parcele). So pa prijavo proti Arsenoviču zaradi nakupa nepremičnin prejeli na Komisiji za preprečevanje korupcije.
»Glede nakupov nepremičnin mariborskega župana je KPK prejšnji teden prejela prijavo in jo bo obravnavala v predhodnem preizkusu,« so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Borci proti korupciji so bili v Arsenovičevo transakcijo z nepremičninami sicer vpleteni že nekaj časa. Mestna občina Maribor je namreč pred prodajo parcel Arsenoviču za mnenje zaprosila prav KPK.
In pri komisiji so posel blagoslovili z argumentom, da ne poznajo nobenih predpisov, ki bi podjetju, ki je v lasti župana, prepovedovali sodelovanje.
Z vprašanji o nepremičninskem poslu smo se obrnili tudi na mestno občino Maribor ter na javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS MB). Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
Arsenovič je KPK o obstoju okoliščin nasprotja interesov obvestil 27. oktobra 2025, v dopisu pa je navedel, da je občina 7. oktobra 2025 objavila javno namero o sklenitvi neposredne pogodbe za prodajo zemljišč, kamor se je prijavila tudi Galerija Gosposka, katere edini družbenik je on sam.
Komisija je okoliščine nasprotja interesov potrdila in odločila, da se mora tveganju za nastanek nasprotja interesov izogniti z izločitvijo iz vseh delov konkretnega postopka (vključno s podpisom sklepa o izbiri in pogodbe), in za ta opravila pooblastiti podžupana oziroma podžupanjo.
»V tem postopku KPK ni presojala o zakonitosti oziroma pravilnosti izpeljave prodaje v skladu s področnimi zakoni, pač pa le o obstoju nasprotja interesov in o načinu izognitve nasprotju interesov,« so poudarili pri KPK.
Komisija v okviru sprejema odločitve o nasprotju interesov župana torej ni preverjala postopka, ki ga je vodil javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor.
Kaj pravijo na KPK o poslovanju političnih funkcionarjev z organizacijami, ki jih vodijo?
»Poslovanje funkcionarja z javnimi subjekti, kjer ima funkcionar vpliv, lahko predstavlja korupcijsko tveganje, zato je v postopkih, ki jih ti subjekti vodijo, treba slediti vsem zakonskim določbam in pravilom, ki na posameznem področju veljajo in urejajo postopke. Poleg navedenega pa je seveda treba upoštevati tudi transparentnost, sledljivost in standarde integritete, ki vključujejo tudi ravnanje z notranjimi informacijami ter dostopom do informacij, ki ostalim morebitnim kandidatom niso na razpolago. V primeru suma zlorabe notranjih informacij je za obravnavo takšnih ravnanj pristojna policija.
Poudarjamo tudi, da je v navedenem primeru pomembno, da uradne osebe, ki postopke vodijo oziroma v teh odločajo, ustrezno zaznajo kakršnekoli vplive ali pritiske, če bi se ti zgodili ter v teh primerih ukrepajo.«
