Maja leta 2023 je Milan Kučan kot osrednji govorec na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike izjavil, da si slovenska osamosvojitev zasluži trajen spomnik, s katerim bi se poklonili narodu in državljanom, ki so na plebiscitu izglasovali samostojnost.
Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo
Kučanova ideja o spomeniku osamosvojitvi spet na začetku
Vlada se je seznanila z Informacijo o stanju projekta postavitve spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani.
Prvi predsednik republike Milan Kučan se je maja 2023 zavzel za postavitev spomenika slovenski osamosvojitvi na Trgu republike v Ljubljani, njegovo pobudo je podprla vlada Roberta Goloba. Po vrsti sestankov posebne komisije je bila sprejeta ideja o tem, da bi bila namesto klasičnega spomenika na trgu njegova celotna površina prepredena z diskretnimi vgrajenimi lučmi. Te bi se močneje prižgale v temi in bi s svojo razporeditvijo simbolizirale gibanje množic ljudi med zgodovinskimi dogodki osamosvajanja. Aktualna vlada je to idejo zavrgla.
Vladni urad za informiranje je sporočil, da se je vlada Janeza Janše seznanila z informacijo o stanju projekta postavitve spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani ter ob tem sklenila, da sklepe svoje predhodnice na to temo razveljavi.
Ministrstvu za obrambo je vlada naložila, da začne s pripravo novih vsebinskih in programskih izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani ter jih predloži vladi v potrditev.
»Po vnovični preučitvi prvonagrajenega elaborata in opravljenem pogovoru z avtorji predlagane rešitve se je izkazalo, da je njihov projekt v delu, ko gre za umestitev svetlobnih teles po površini Trga republike, tehnično izvedbeno nedorečen,« so zapisali v pojasnilu.
Ministrstvo za obrambo zato ocenjuje, da je pred nadaljevanjem aktivnosti smiselno znova celovito proučiti vsebinska in programska izhodišča za postavitev spomenika. »Pri tem je treba izhajati iz posebnega zgodovinskega, državnega in družbenega pomena osamosvojitve Slovenije ter dejstva, da gre za postavitev osrednjega državnega spomenika, posvečenega nastanku samostojne Republike Slovenije. Spomenik mora s svojo zasnovo, simboliko in umeščenostjo v prostor trajno izražati zgodovinski pomen osamosvojitve ter predstavljati jasno in prepoznavno obeležje slovenske državnosti za sedanje in prihodnje generacije. Osamosvojitev Republike Slovenije predstavlja enega temeljnih dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. Z razglasitvijo samostojnosti leta 1991 je bila uresničena dolgoletna zgodovinska težnja po lastni državi. Nastanek samostojne Republike Slovenije je rezultat demokratičnih procesov, izražene ljudske volje na plebiscitu, političnih odločitev ter prizadevanj za obrambo njene samostojnosti in suverenosti. Spomenik mora zato predstavljati trajen in dostojanstven izraz spoštovanja do tega zgodovinskega dogodka ter vseh, ki so prispevali k nastanku in obrambi samostojne države.«
Poseben pomen ima tudi predvidena lokacija spomenika. Trg republike v Ljubljani je eden najpomembnejših simbolnih in reprezentativnih javnih prostorov v državi, so še spomnili, na njem je 26. junija 1991 potekala osrednja slovesnost ob razglasitvi samostojnosti, s čimer je trg pridobil izjemen zgodovinski in državotvorni pomen.
Območje Trga republike je zaradi svojih arhitekturnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot razglašeno tudi za kulturni spomenik državnega pomena.
Vlada ocenjuje, da mora zasnova spomenika jasno sporočati, da gre za spomenik slovenske osamosvojitve kot osrednji državni spomenik, posvečen nastanku samostojne Slovenije. Sporočilnost pa naj bo razumljiva in prepoznavna tudi brez dodatnih pojasnil ali poznavanja interpretativnega ozadja posameznih oblikovnih elementov.
Spomenik naj bi obiskovalcu že s svojo osnovno podobo omogočal prepoznavanje njegovega namena in zgodovinskega pomena in naj ne bo namenjen zgolj umetniški interpretaciji zgodovinskega dogodka, temveč mora izpolnjevati tudi pomembno državno, spominsko in reprezentativno funkcijo.
Njegova zasnova mora zato zagotavljati ustrezno ravnovesje med sodobnim umetniškim izrazom, zgodovinsko sporočilnostjo in jasno simbolno identiteto.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi protokolarni funkciji spomenika, so še zapisali, zato mora prostorska ureditev omogočati dostojno izvedbo državnih slovesnosti, polaganja vencev in drugih protokolarnih dogodkov. Spomenik mora biti zasnovan tako, da je ob njem mogoče primerno zaznamovati ključne dogodke, povezane z nastankom in obrambo samostojne Slovenije.
