Vladimir Prebilič, evropski poslanec
Kučanove zmote in Prebiličeva edina možnost preživetja
Evropski poslanec Vladimir Prebilič bo danes po pričakovanjih napovedal ustanovitev lastne stranke. Zakaj se Milan Kučan močno moti?
Kritične izjave nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, ki jih je prizadevno in načrtovano ponovil v več medijih, niso obrnile toka dogajanja in evropski poslanec ter nekdanji dolgoletni kočevski župan Vladimir Prebilič bo danes po pričakovanjih napovedal ustanovitev svoje politične stranke.
Kučan ima po lastnih besedah težave z razumevanjem matematike, konkretneje s teorijo množic. »Ko je moj starejši otrok hodil v šolo in so se začeli učiti matematične množice, nisem razumel tega, kaj je prazna množica. In dostikrat se mi zdi, da je ta govor o sredini prazna množica,« je ocenil.
Glavni pojem teorije množic je sicer pripadnost. Množica, ki ji ne pripada noben element, se imenuje prazna množica, vse druge množice vsebujejo vsaj po en element.
Podatki najobsežnejše raziskave javnega mnenja pri nas, Slovensko javno mnenje, besede Milana Kučana o sredini kot prazni množici sicer povsem demantirajo.
Po raziskavi iz leta 2022 se je torej, kažejo podatki ankete, ki ji ni mogoče očitati nekredibilnosti, kar 35 odstotkov vprašanih opredelilo za sredinske. V obdobju koalicije Roberta Goloba pa se je ta številka očitno pomembno zmanjšala, kar pomeni, da se neproduktivna razklanost v družbi, neposobnost sodelovanja med političnima poloma in izključevanje povečuje, saj se je za politično sredino v zadnji raziskavi izreklo manj ljudi. Primerjava pokaže tudi, smo pisali, da se je okrepila desna sredina, nekaj več je tudi tistih, ki se opredeljujejo kot povsem desni. Podoben trend opažamo tudi na levem polu, kjer rezultati kažejo, da se je povečal delež tistih, ki so zmerno levi (vendar za manj kot na desni sredini) in tistih, ki se opredeljujejo kot izrazito levi.
Ustanovitev jeseni
Kot je mogoče že nekaj časa slišati iz Prebiličevega kroga, bo svojo politično stranko ustanovil jeseni. To je sicer hkrati tudi edini način, da si zagotovi prihodnost - če bi se namreč umaknil zdaj, bi bilo njegove poti v politiki konec, česar se tudi zaveda.
Kako bodo v njegovem krogu oblikovali vodstvo stranke, bo to individualno ali morebiti kolektivno po zgledu zunajparlamentarne stranke Vesna, s katero je šel Prebilič pred letom dni na evropske volitve, še ni jasno. Prav tako se ne ve, ali se bo odrekel mandatu evropskega poslanca, kot to zahteva Vesna, ki mu očita sedenje na dveh stolih.
Funkcijo mora evropski poslanec opustiti, ko nastopi novo funkcijo (na primer funkcijo nacionalnega poslanca, predsednika republike, ministra ali državnega sekretarja, funkcijo sodnika, državnega tožilca ali državnega odvetnika). Če pa samo kandidira na parlamentarnih volitvah, a ni izvoljen, mu funkcije evropskega poslanca ni treba predati.
V Vesni sicer pričakujejo, da bo Prebilič, če se odloči za nastop na parlamentarnih volitvah v Sloveniji, mandat predal takoj (mandat evropske poslanke bi v tem primeru pripadel sopredsednici Vesne Urši Zgojznik), vendar ta pričakovanja, kot je razbrati iz njegovih odzivov, ne bodo uslišana.
Prebilič je mandat evropskega poslanca, spomnimo, dobil na osnovi nekaj več kot 52 tisoč preferenčnih glasov, medtem ko jih je Zgojznikova zbrala 3205.
Kaj bo prinesla njegova odločitev o ustanovitvi stranke - ali pomeni rešitev leve sredine ali njeno dodatno drobitev ter s tem nestabilnost nove levosredinske koalicije po prihodnjih volitvah, ter ali bo njegova stranka res zagotovilo za nov Golobov mandat - v tem trenutku ni mogoče z gotovostjo napovedati, kljub ocenam na trenutke nekaterih odkrito pristranskih političnih analitikov.
Je pa v tem trenutku vsekakor očitno, da se na levi sredini konkurence nove stranke bojijo in si je ne želijo - tako je mogoče razumeti tudi Kučanove izjave, ki se je odločil, da stavi na Goloba in njegove koalicijske partnerje.
Ne glede na prizadevanja »stricev iz ozadja«, pa bi moralo veljati, da za vstop v politični prostor v Sloveniji ne potrebujemo dovoljenj, dovolj bi moralo biti zaupanje ljudi, ki na volitvah podelijo legitimnost.
Proporcionalni volilni sistem omogoča pluralnost in tekmovanje programov in kadrov. Očitno pa živimo v času, ko si politični prostor želita polastiti dva pola, levi in desni; želita izsiliti občutek, da imajo volivke in volivci na voljo le dve izbiri, prostora za tretji sredinski steber pa, da naj ne bi bilo. Ko alternativ ni več, izgublja demokracija. Politika prihodnosti bi morala to razumeti, politika preteklosti pa bo očitno še naprej vztrajala pri škodljivem dualizmu.
Komercialna televizija POP TV je objavila najnovejšo anketo Mediane, v kateri se je Vladimir Prebilič na lestvici najbolje ocenjenih politikov uvrstil na tretje mesto, za predsednico republike Natašo Pirc Musar in prvakom SD Matjažem Hanom, četrti je predsednik Demokratov Anže Logar, medtem ko je premier Robert Golob na dvajsetem, to je zadnjem mestu lestvice politikov. Kako so se odrezale stranke? SDS podpira 23,6-odstotka vprašanih, Gibanje Svoboda 15,2-odstotka, Socialne demokrate 4,5 odstotka, Demokrate pa 4,4 odstotka anketiranih. Resni.co podpira 3,8 odstotka vprašanih, NSi 3,6 odstotka, Levici pa je podpora padla na 2,4 odstotka.
