Foto: STA
Kulturna ministrica Vrečko bi v zadnjem hipu reševala finance "naše" RTV
Na ministrstvu za kulturo bi v zakonu zacementirali, da se za programe narodnostnih manjšin vsako leto iz proračuna javnemu zavodu RTV Slovenija nakaže 8 % zbranega prispevka ali 8 milijonov evrov, RTV prispevek pa bi se moral vsako leto usklajevati z višino letne inflacije.
V torek je ministrstvo za kulturo v vladno proceduro vložilo spremembe in dopolnitve zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ministrstvo pod vodstvom Aste Vrečko želi z zakonom očitno v zadnjem hipu vsaj deloma rešiti finančne težave, ki jih ima javna hiša.
Letos je RTV pod vodstvom Natalije Gorščak finančno luknjo reševala z dodatnimi desetimi milijoni, ki jih je dobila od urada za narodnostne manjšine. Vodstvo se je na septembrski seji pohvalilo, da so zdaj v pozitivnih številkah, a da je financiranje za prihodnje leto še odprto. Čeprav so nam viri na ministrstvu še pred kratkim zatrjevali, da so ponovitev scenarija, da bi tudi v prihodnjih letih RTV iz proračuna prejemala dodatne milijone, bolj pobožne želje, je zdaj očitno vse skupaj nekoliko bližje uresničitvi.
Zakon, ki ga je predlagala Asta Vrečko, spreminjajo tako, da bi »del narodnostnih programov v delih, ki se ne financirajo iz prispevka, pri čemer se iz državnega proračuna namenijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti 8 odstotkov zneska prispevka, ki je bil zbran v prejšnjem letu«.
Povedano drugače, lani je RTV zbral 99 milijonov evrov, 8 odstotkov od tega zneska pa predstavlja 8 milijonov evrov. Dodajajo tudi, da se višina prispevka vsako leto uskladi z višino letne inflacije za preteklo koledarsko leto, kot jo določi Statistični urad Republike Slovenije. Usklajeni prispevek se začne obračunavati od začetka aprila tekočega leta do konca marca naslednjega koledarskega leta.
Ne želijo fiksnega prispevka
V obrazložitvi so na resornem ministrstvu zapisali, da ima RTV kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena zakonsko dolžnost ustvarjati in predvajati posebne programe za narodnostne skupnosti, ki živijo v Sloveniji, in da te vsebine ne služijo tržnim interesom.
Glede usklajevanja prispevka z letno inflacijo pa dodajajo, da je trenutna ureditev, po kateri je višina prispevka fiksna, slaba, saj se v primeru rasti cen to neizogibno odrazi v slabšem finančnem položaju RTV. Dodajajo še, da bi s predpisanim novim načinom to pomenilo, da višina prispevka ne bo odvisna od določitve vsakokratne vlade in da bo tako »dejansko zagotovljena finančna avtonomija RTV Slovenija in s tem posledično tudi njena večja programska in organizacijska samostojnost ter uredniška neodvisnost«.
Prispevek RTV se je že zdaj lahko usklajeval z inflacijo, a se tega ukrepa pretekle vlade niso posluževale, saj bi dvignil obvezni RTV prispevek in povzročil dodatno rast cen.
Golobova vlada pa je po več kot 12 letih RTV prispevek uskladila z inflacijo in ga dvignila z 12,75 evra na 14,02 evra.
Kako realen je scenarij sprejema novega zakona o RTV?
Po besedah naših virov novela zakona o RTV Slovenija prihaja precej pozno v proceduro, zato je njen sprejem malo verjeten. Glede na predvideno časovnico državnozborskih volitev je namreč pričakovati, da bo zadnja seja tega mandata državnega zbora januarja prihodnje leto, zato bi bilo izjemno nenavadno, da bi bil zakon v dveh mesecih sprejet. Ne nazadnje pa je v državnem zboru še vedno v proceduri predlog zakona o RTV Slovenija, ki ga je leta 2022 vložila takrat še poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek in ima po postopku prednost pred naknadno vloženimi predlogi.
Spomnimo, novela zakona o RTV, ki jo je sprejela Golobova koalicija, je sicer še vedno v presoji na ustavnem sodišču.
