side-text
Foto: BOBO

Robert Golob naj bi z Gibanjem Svoboda kakšno desetinko odstotka še pridobil, Anže Logar pa morda še prehiti Tadeja Ostrca (v ozadju) in se uvrsti v parlament. Foto: BOBO

Politika

Lahko glasovnice iz tujine odnesejo zmago Goloba ali prinesejo mandat Logarju?

»Moje sporočilo kandidatom je bilo vedno, da jim odsvetujem prezgodnje odpiranje šampanjca,« pravi Dušan Vučko.

Čeprav si je več strank na tokratnih državnozborskih volitvah zelo blizu, po oceni nekdanjega direktorja službe Državne volilne komisije Dušana Vučka glasovnice iz tujine števila osvojenih poslanskih mandatov med strankami ne bodo spremenile. Lahko pa pride do kakšne spremembe znotraj strank pri tem, kdo bo poslanec. 

Na prejšnjih volitvah leta 2022 je v tujini glasovalo 14.593 volivcev (od skupaj dobrih sto tisoč volilnih upravičencev v tujini), pri čemer je prišlo 9.454 glasovnic po pošti, 5.139 pa jih je bilo oddanih na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih (DKP). Tedaj je Gibanje Svoboda z veliko razliko zmagalo tudi pri glasovnicah iz tujine. 

Iz tujine več za levi pol

Glede na izkušnje iz več volitev Dušan Vučko, ki je službo Državne volilne komisije vodil 13 let, meni, da bo med glasovnicami iz tujine tudi tokrat več tistih za levo politično opcijo. 

»A tudi ti glasovi se razdelijo precej proporcionalno in upoštevaje njihov relativno majhen delež med vsemi to najbrž ne bo vplivalo na razporeditev mandatov med strankami.«

Ker je razlika med največjima strankama Gibanjem Svoboda in SDS skoraj devet tisoč glasov, si upa Vučko trditi, da glasovnice iz tujine ne bodo prinesle drugega zmagovalca, kvečjemu bo Gibanje Svoboda pridobilo kakšno desetinko odstotka. Opozarja, da tudi volivci v tujini glasujejo po svojih volilnih okrajih glede na stalno prebivališče oziroma zadnje stalno prebivališče v Sloveniji.  

Se kdo prezgodaj veseli?

»Lahko se zgodi, kar ne bi bilo prvič, da glasovi iz tujine »vržejo« kakšnega kandidata v določeni stranki ven iz parlamenta, namesto njega pa pride notri drug kandidat iz iste stranke. Moje sporočilo kandidatom je bilo vedno, da jim odsvetujem prezgodnje odpiranje šampanjca.«

V DZ se uvrsti na koncu tisti, ki prejme večji delež glasov za stranko v svojem volilnem okraju v primerjavi z njegovimi strankarskimi kolegi v drugih volilnih okrajih v isti volilni enoti. Do sprememb pri teh deležih je na primer prišlo na volitvah leta 2018 pri strankah Levica, NSi in stranki Alenke Bratušek.

V javnosti se zdaj poraja vprašanje, ali bi torej lahko po preštetih glasovih iz tujine poslanski mandat vendarle dobi predsednik stranke Demokrati Anže Logar.

Ta je v okraju Logatec v volilni enoti Ljubljana Center prejel 8,29 odstotka glasov in tako malenkost zaostal za kandidatom iz njegove stranke Tadejem Ostrcem, za katerega je v okraju Vič Rudnik 4 glasovalo 8,46 odstotka volivcev.

Izide glasovanja iz tujine bo Državna volilna komisija ugotavljala prihodnji teden. 

Odstop po šestih mesecih?

Na socialnih omrežjih je zato zaokrožilo, ali bi morda Ostrc (po stroki je zobozdravnik) odprl pot svojemu strankarskemu predsedniku v DZ s tem, da odstopi. 

Vučko opozarja:

»Če odstopi zdaj po potrditvi mandata v DZ, pride do nadomestnih volitev za to volilno enoto. Tega gotovo pri Demokratih ne bodo naredili, niso nori.«

Doda pa, da če posamezni poslanec s položaja odstopi po preteku vsaj šestih mesecev od nastopa mandata, ga brez nadomestnih volitev nadomesti naslednji, ki je v isti stranki na volitvah dobil drugi največji delež glasov v tisti volilni enoti.

»Sam bi predlagal, da naj bo rok, po katerem lahko poslanec po volitvah na ta način odstopi, daljši. Vsaj eno leto, če ne dve.«

Vučko je tudi sam nastopil na volitvah kot kandidat stranke Prerod, ki je prejela dobre tri odstotke podpore volivcev in ni prešla parlamentarnega praga. Kandidiral je v volilnem okraju Radovljica 1 in tam dosegel najboljši izid za stranko v kranjski volilni enoti.