side-text
Dve sta kandidirali na listi Zorana Jankovića, ena pa na listi Gibanja Svobode. Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo

Dve sta kandidirali na listi Zorana Jankovića, ena pa na listi Gibanja Svobode.
Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo

Politika

Ljubljanske svetnice v nasprotju interesov

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila kršitev nasprotja interesov treh občinskih svetnic Mestne občine Ljubljana. Ugotovili so, da so Ksenije Pišljar, Frančiške Trobec in Marije Dunje Piškur Kosmač glasovale zase v različnih primerih imenovanj predstavnikov v svete javnih zavodov, kar je ena najbolj tipičnih okoliščin, ki ustvarijo nasprotje interesov. Pišljar je članica Gibanja Svobode, Trobec in Piškur Kosmač pa sta bili v mestni svet izvoljeni na listi Zorana Jankovića.

V sporočilu za javnost so na KPK zapisali, da so ugotovili, da sta Ksenija Pišljar in Frančiška Trobec na 20. seji mestnega sveta MOL, ki je potekala 3. februarja 2025, glasovala za predlog sklepa o imenovanju štirih članov MOL v Svet javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, pri čemer je bila Pišljar predlagana za članico v Svet tega javnega zavoda. Frančiška Trobec pa je glasovala za predlog sklepa o imenovanju štirih članov MOL v Svet javnega zavoda Festival Ljubljana, pri čemer je bila za članico predlagana v Svet tudi sama.

Marija Dunja Piškur Kosmač pa je na 21. seji mestnega sveta MOL, ki je potekala 17. marca 2025,  glasovala za predlog sklepa o imenovanju predstavnice MOL v Svet Doma starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik, čeprav je bila v omenjeni Svet javnega zavoda kot članica MOL predlagana sama.

KPK ugotavlja, da so z opisanim ravnanji vse tri svetnice MOL znašle v okoliščinah, ki predstavljajo nasprotje interesov, pri tem pa niso ravnale skladno z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki uradnim osebam v tovrstnih situacijah nalagajo izločitev iz dela v zadevi ter pisno obveščanje nadrejenega oziroma predstojnika.

Zoper vse tri mestne svetnice je Komisija tudi uvedla prekrškovne  postopke.

KPK ob tem dodaja, da glasovanje zase sodi med najbolj tipične okoliščine, ki ustvarijo nasprotje interesov, zato bi obravnavane osebe morale vedeti, da so oziroma da bodo s takšnim ravnanjem vzbudile dvom v objektivnost in nepristranskost postopkov imenovanja, posledično pa demokratičnost delovanja lokalne samouprave. Dodajajo, da nasprotje interesov negativno vpliva ne le na integriteto in ugled posameznika, temveč na integriteto celotnega organa – v tem primeru občine.