Matjaž Han in Mojca Šetinc Pašek pred dogovorom o prestopu

»Socialni demokrati smo odprti za sodelovanje z vsemi, ki delijo naše vrednote. Z Mojco Pašek Šetinc smo se že pogovarjali v preteklosti, vendar se je takrat pred državnozborskimi volitvami leta 2022 odločila za nastop na kandidatni listi Gibanja Svoboda, zdaj pa je, kot je znano nepovezana poslanka,« komentira predsednik SD Matjaž Han informacijo o skorajšnjem dogovoru o povečanju poslanske skupine svoje stranke. 

Po neuradnih informacijah Mojca Šetinc Pašek sicer ne more računati na umestitev na kandidatno listo stranke Vladimirja Prebiliča, ki bo imela ustanovitveni kongres 15. oktobra v Kočevju.

Takrat bo tudi znano, koga od težkokategornikov je - ob dokaj praznem kadrovskem bazenu zainteresiranih za politiko - evropskemu poslancu Prebiliču sploh uspelo pridobiti v svoje strankarske vrste in, ali bodo med njimi sploh kakšni zdajšnji poslanci koalicije. Poslanka Šetinc Pašek je junija letos v oddaji V središču napovedala, da se bo o tem, komu se bo pridružila, odločila jeseni.

Pri Prebiliču zanikajo zlivanje s Svobodo

Spomladi se je pojavila tudi dilema, ali Prebilič politični prostor na levi drobi in mu torej škodi, ali pa je njegov rešitelj, saj naj bi k sebi pritegnil volatilni del volilnega telesa, ki od časov propada LDS išče mesijo v vedno novih obrazih v politiki.

Da je drobitev levega političnega pola z nastankom novih strank slaba, je ocenil na primer predsednik vlade Robert Golob maja na drugem festivalu Gibanja Svoboda v Volčjem Potoku. Poudaril je, »da desni populizem po svetu dobiva zagon, zato mora leva sredina razmisliti o prenehanju razdrobljenosti«. Po njegovem mnenju je čas za povezovanje sil leve sredine, če želimo ohraniti demokratično in socialno državo.

Politični komentator Igor Lukšič, ki nam je zanikal, da bi ga Gibanje Svoboda plačevalo oziroma najelo za svetovalca, je za časnik Delo izjavil, da bo šele proti koncu jasno, ali bo Prebiličeva stranka sploh šla na državnozborske volitve ali pa se bo prej pridružila Svobodi, Prebilič z ekipo pa bo v zameno dobil nekatere položaje. Lukšič je sicer za Info360 pojasnil, da njegova ocena ne temelji na nobeni notranji informaciji, pač pa da tako meni oziroma, da je po njegovem mnenju to ena od možnosti ter spomnil, da je »Golob požrl tudi LMŠ in SAB«.

»Nad izjavo dr. Lukšiča smo presenečeni, saj to gotovo ni scenarij, o katerem bi razmišljali. Stranko ustanavljamo ravno zato, ker verjamemo, da lahko ponudimo alternativo trenutni ponudbi in s tem obogatimo izbiro na levi sredini. In to alternativo bomo vsekakor predstavljali na volitvah prihodnje leto, s svojim programom, s svojimi kandidatkami in kandidati. Vedno ostajamo odprti za pogovore, seveda s strankami, s katerimi delimo vrednote in programske prioritete, a gotovo ne na način, na katerega namiguje komentator,« so nam sporočili iz Prebiličevega kroga.

V SD so vstopali že v preteklosti

Šetinc Pašek se bo po naših informacijah v kratkem dobila s Hanom in dorekla svojo odločitev glede pridružitve sedemčlanski poslanski skupini SD. S socialnimi demokrati se je sicer o nastopu na njihovi kandidatni listi dogovarjala že za državnozborske volitve leta 2022, a se je takrat na koncu odločila za Gibanje Svoboda, ki pa jo je iz svojih vrst izključilo jeseni 2023.

»Od kar sem samostojna poslanka zelo dobro, če ne celo odlično, sodelujem s poslanskimi kolegi s stranke SD. Ves čas tudi potekajo neformalni pogovori o tem, kako bi to sodelovanje še poglobili,« je za Info360.si kratko komentirala Šetinc Pašek, o tem, ali drži, da se bo uradno pridružila stranki SD. 

Poslanska skupina SD se je v preteklosti s prestopi že krepila. Tako je na primer avgusta leta 2018 iz SMC v njihovo poslansko skupino prestopil Milan Brglez, slabi dve leti kasneje še Gregor Židan, socialni demokrati so v preteklosti dobili tudi dva poslanca Levice - najprej spomladi leta 2020 je k njim prestopil Franc Trček, ki mu je čez slabi dve leti, januarja 2022, sledil še Željko Cigler. Med odmevnimi prestopi pa je gotovo tudi tisti iz leta 2007, ko so iz LDS v SD prestopili Anton Rop, Milan M. Cvikl ter Darja Lavtižar Bebler.