Anže Logar po novem Vladimirja Prebiliča ne prepriča več, da ni satelit Janeza Janše. Foto: STA/fotomontaža Info360
Med Prebiličem in Logarjem je "ljubezni" konec
Evropski poslanec obrnil ploščo glede sodelovanja z Anžetom Logarjem. Kaj je v ozadju? Gre za spor med politikoma, o katerem ne govorita, ali posledica nasvetov njunih svetovalcev?
Evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki bo v kratkem sporočil svojo odločitev glede vstopa na slovenski politični parket, je septembra lani, na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi z Anžetom Logarjem, s katerim sta se pred tem »pogovarjala o politični prihodnosti enega in drugega«, ocenjeval, da obstaja možnost, da z Logarjem vsak s svojo stranko in s svoje politične strani po naslednjih državnozborskih volitvah sestavita vlado.
V njunem odnosu pa je nekaj očitno precej drugače, saj je Prebilič svojo retoriko pomembno spremenil. V intervjuju za Žurnal24, objavljenem minuli teden, je namreč na vprašanje glede sodelovanja z Logarjem odgovoril, da je »pri Anžetu tako, da kdo bi vedel«.
Nekatera Logarjeva dejanja, tudi zadnje z interpelacijo in njegovo vlogo pri referendumu, zdaj namreč evropskega poslanca ne navdajajo s prepričanjem, da so Demokrati povsem samostojna zgodba. »Imam nekaj pomislekov in nisem edini,« je priznal.
Iz krogov Anžeta Logarja je slišati, da so te Prebiličeve izjave nekorektne, da očitno misli, da mora zajedati v levo volilno bazo ter da ima Prebilič slabe svetovalce.
O tem, da sta se politika dejansko sprla, ne prizna nobena stran.
Kritičen do Logarja, ki mu na levi očitajo, da je satelit prvaka SDS, pa je tudi Janez Janša. V pogovoru za Uro resnice je tako ponovil, da Logar škodi SDS ter dodal, da nekateri pravijo, da so Logarja ob predsedniških volitvah kupili, saj ga pred drugim krogom, ko je bila potrebna ofenziva, ni ga bilo nikjer.
»Bila je defenziva. Videlo se je, da Logar ne igra na zmago,« je komentiral Janša.
O sodelovanju na temelju programskih točk
Pri Prebiliču po omenjenem odmevnem intervjuju, v katerem je govoril tudi o svojem pogovoru z Milanom Kučanom, od katerega še ni prišel dokončni »da«, pa pojasnjujejo, da se evropski poslanec in Anže Logar nista srečala že nekaj časa ter da bo o njunem morebitnem sodelovanju mogoče sklepati šele na temelju morebitnih skupnih programskih točk obeh strank. In seveda po volitvah.
»To je tekma vseh proti vsem. Vladimir Prebilič je v intervjuju za Žurnal24 oklofutal konkurenco na vseh straneh. Govori o sodelovanju, pa poudarja antijanšizem, govori o povezovanju levice, če bi bil on njen vladar … Njegove izjave vidim kot strateško pozicioniranje, kritiko konkurence uporablja za to, da bi sam izpadel kot najboljša izbira v očeh volivk in volivcev. Pozicionira se tudi Robert Golob, ki je Prebiliča posmehljivo postavil v položaj, v katerem evropski poslanec po njegovem sploh ne ve, ali bi bil na levi ali na desni strani. Do volitev bodo v tej tekmi očitno odvržene vse rokavice, vsi bodo tolkli drug po drugem,« ocenjuje zadnje medijske nastope politični komentator Sebastjan Jeretič.
Povezovanju z Demokrati bolj naklonjeni podporniki SD
Agencija Ninamedia je medtem za Demokrate pripravila zanimivo analizo na podlagi podatkov iz ankete, v katero so zajeli 1702 vprašanih, kar je relativno velik vzorec anketiranih. Javnomnenjsko poizvedbo so opravljali od 21. do 28. maja. Med drugim so spraševali, s kom naj Demokrati sklepajo koalicijo.
Če rezultat ankete, da so povezovanju z Anžetom Logarjem najbolj naklonjeni v treh strankah na desni, torej v NSi, SLS in SDS, ne preseneča, pa je zanimivo, kdo je naklonjen povezovanju z Demokrati na levi polovici političnega prostora. Kot kažejo rezultati, so povezovanju s stranko Anžeta Logarja v večji meri naklonjeni podporniki stranke SD in manj podporniki stranke, ki naj bi jo ustanovil Vladimir Prebilič. Tako je med vsemi anketiranimi dobra tretjina (34,1-odstotka) podpornikov stranke SD naklonjena povezovanju z Demokrati, pri podpornikih pričakovane stranke Vladimirja Prebiliča pa ta delež znaša 29,6-odstotka vprašanih.
Evropski poslanec se v svojih javnih nastopih opazno vse bolj približuje levici. Slovensko javno mnenje pa se obrača na desno.
Volilno telo se pomika proti desni
Kot smo pisali, primerjava rezultatov v raziskavi Slovensko javno mnenje pri odgovorih na vprašanje »kam bi se uvrstili, na levo ali desno« kaže, da se je močno zmanjšal delež sredinskih volivk in volivcev. Leta 2022 se je na sredino umeščalo kar 35 odstotkov anketirancev, med tem ko se je zdaj na sredino umestilo slabih 20 odstotkov. Odstotek tistih, ki so se pred dvema letoma opredelili za sredinske, se je torej zmanjšal za več kot 15 odstotnih točk.
Primerjava pokaže tudi, da se je okrepila desna sredina, nekaj več je tudi tistih, ki se opredeljujejo kot povsem desni. Podoben trend opažamo tudi na levem polu, kjer se je povečal delež tistih, ki so zmerno levi (vendar za manj kot na desni sredini) in tistih, ki se opredeljujejo kot izrazito levi. Po mnenju nekaterih analitikov se je volilno telo sistemsko pomaknilo proti desni strani. O zatonu leve sredine zaradi manjka vizij in razmislekov o prihodnosti govori v svojih javnih nastopih redno tudi nekdanji predsednik SD Borut Pahor.
