Zakonca Golob sta doživela hladen tuš. Poziv tujim voditeljem, naj posnamejo video o podpori Gazi, je bil neuspešen. Posnetka ni poslal noben tuji voditelj.
Mednarodna »blamaža« Roberta Goloba in Tine Gaber Golob dobiva nove razsežnosti
Poziv premierja in njegove partnerke tujim voditeljem je bil neuspešen.
Lani poleti sta zakonca Golob preko depešnega sistema nagovarjala voditelje tujih držav, naj naredijo video posnetek, v katerem izrazijo podporo Palestini. Po petih mesecih in večkratnemu dopisovanju z Informacijsko pooblaščenko so nam iz kabineta predsednika vlade vendarle sporočili, da nam posnetkov ne morejo posredovati, ker z njimi sploh ne razpolagajo. Povedano drugače: posnetka ni poslal noben tuji voditelj.
Spomnimo. 7. avgusta lani sta preko depešnega sistema ministrstva za zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, predsednik vlade Robert Golob in takrat še njegova partnerka Tina Gaber nagovorila tuje voditelje. Pozvala sta jih, naj se odzovejo na krizne razmere v Gazi tako, da posnamejo video nagovor in ga posredujejo na elektronski naslov unitedvoicesoffirstladies@gov.si, ki so ga v kabinetu predsednika vlade ustvarili prav s tem namenom.
A njun poziv je, kot kaže, naletel na gluha ušesa
Na KPV smo v sredini septembra naslovili vprašanja in zaprosili za: dopis vezan na depešo, ki vsebuje spremno pismo predsednika vlade in nagovor Tine Gaber Golob, ki jo je kabinet predsednika vlade v začetku avgusta poslal slovenskim veleposlanikom na temo podpore Gazi. Prosili smo tudi za informacijo, koliko držav se je na ta poziv odzvalo in kakšni so bili ti odzivi. Posredujte nam tudi posnetke, v kolikor so ti prispeli na v ta namen ustvarjen elektronski naslov.
Ker smo naleteli na gluha ušesa, smo se za pomoč obrnili na Informacijsko pooblaščenko.
V prvi odločbi je KPV delno ugodil naši zahtevi in na svoji spletni strani objavil famozno pismo Tine Gaber, posnetkov pa nam niso želeli predati. Zatrdili so, da nam posnetkov ne morejo posredovati, ker so še v postopku izdelave in ker bi njihovo razkritje lahko povzročilo motenje pri delovanju organa ali napačno razumevanje njegove vsebine.
A zdaj se je izkazalo, da teh posnetkov sploh ni.
Ker nam torej posnetkov niso želeli razkriti, smo se obrnili na Informacijskega pooblaščenca, ki je zadevo že 3. novembra KPV vrnil v ponovno odločanje. Konec decembra so v vladnem kabinetu vendarle popustili in sporočili, da:
»V zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na posredovanje posnetkov, organ dodatno pojasnjuje, da je bil namen poziva zbrati prispevke za oblikovanje skupnega končnega video izdelka. Kljub prvotnemu namenu projekt ni bil zaključen, kot je bilo sprva predvideno, zato končni izdelek ni bil oblikovan,« so zapisali.
Dodali so še, da organ z zahtevanimi posnetki v obliki, kot izhaja iz zahteve, ne razpolaga in da zato pogoji za obstoj informacij javnega značaja niso izpolnjeni. Na njihov komentar, kako komentirajo, da odziva tujih voditeljev ni bilo, še čakamo.
Odziv diplomatov: nepremišljeno in bizarno
Informacija, da ni bilo odziva tujih voditeljev, naše sogovornike z diplomatskih krogih ne preseneča, pravzaprav se jim zdi vse skupaj bizarno. Pravijo, da se partnerka premierja ne more »iti« zunanje politike in da je bil njen pristop nenavaden.
Razlogov, zakaj se tuji voditelji niso odzvali, je po mnenju naših sogovornikov lahko več – od protokolarnih, človeških kot tudi političnih, saj so bila stališča držav zelo različna.
Uradno pa se je za Info360.si odzval pravnik, politolog in diplomat Ernest Petrič, ki pravi, da se mu je zdel poziv premierjeve žene na prvi pogled nenavaden.
»To je bil nepremišljen, ali ne dovolj premišljen korak. Brez učinka. Sprašujem se, ali je ministrstvo za zunanje zadeve, ki vodi našo zunanjo politiko, bilo vključeno v to in ali je bil to rezultat nekega dogovora. Kakšne velike škode, še manj pa koristi od tega ni bilo. Človek bi pričakoval, da bo naša država, ki želi biti prava država, temu primerno delovala, ne pa da postajamo neki folklorni relikt, država škandalov in čudnih potez. To nam ne koristi. Verjetno je šlo za dober namen, a v zunanji politiki dober namen ni dovolj, potrebno je tudi znanje in razmislek, tega pa v tem primeru ni bilo.«
