Mesčeva reforma že kaže rezultate. Odhod v pokoj bo za nekatere poznejši, kot so pričakovali. Foto: ŽigaŽivulović jr./F.A.Bobo
Meščeva reforma že podaljšuje odhod v penzijo
Kalkulator za izračun odhoda v pokoj razkriva, za koliko dlje bo treba delati. Obisk spletne strani pokojninske blagajne se je povečal kar za šestkrat.
Pred tednom dni je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) javnost obvestil o nadgradnji svoje storitve, ki zavarovancem omogoča, da si sami izračunajo, kdaj se bodo lahko upokojili in kakšna bo višina njihove pokojnine.
ZPIZ nudi uporabo dveh storitev - splošnega informativnega kalkulatorja (omogoča izvedbo informativnega izračuna datuma izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev ter višine pokojnine na podlagi podatkov, ki jih uporabnik vnese ročno) ter storitev osebnega pokojninskega kalkulatorja, ki omogoča izvedbo informativnega izračuna datuma izpolnjevanja pogojev ter višine pokojnine na podlagi osebnih podatkov uporabnika, ki so zapisani v informacijskem sistemu ZPIZ.
ZPIZ je 20. oktobra medije obvestil, da je sistem nadgradil. Sledil je skokovit porast obiskanosti portala oziroma uporabe osebnega kalkulatorja.
Posodobljen kalkulator je uporabila tudi bralka, ki se je obrnila na Info360 in kaj je ugotovila?
Junija leta 2023, torej pred lanskim sprejetjem pokojninske reforme Luke Mesca, je ob dopolnitvi starosti 58 let dobila informativni izračun, da se bo lahko starostno upokojila ob izpolnjeni starosti 65 let, 0 mesecev in 0 dni, ob pokojninski dobi 39 let, 9 mesecev in 1 dan pokojninske dobe, odmerni odstotek za pokojnino bi bil 62,82 %.
Posodobljeni osebni kalkulator ZPIZ-a pa zdaj kaže, da bo pogoje za maksimalno starostno pokojnino izpolnila pri starosti 66 let, ob pokojninski dobi 40 let, 9 mesecev in 1 dan ter odmernem odstotku v višini 67,74 %. Razlika v višini pokojnine med maksimalno pokojnino in tisto, ki jo lahko dobi najprej, znaša 53 evrov.
Dvig upokojitvene starosti se začne leta 2028
Na ZPIZ smo vprašali, ali so ob povečanem zanimanju za storitev osebnega kalkulatorja zaznali tudi povečano število vprašanj glede podaljšanja delovne dobe.
Poudarjajo, da se pogoji za upokojitev v letih 2026 in 2027 ne spreminjajo. Glavni poseg v upokojitveno starost nastopi šele s prehodnim obdobjem v letu 2028.
Dvig se začne leta 2028 in poteka po tri mesece letno do leta 2035.
Spomnimo, z reformo se postopoma spreminja upokojitveni pogoj starosti. Za dvig pogoja upokojitvene starosti je tako določeno 8-letno prehodno obdobje, v katerem se bo upokojitvena starost povišala s starosti 60 let na 62 let oziroma s starosti 65 let na 67 let.
»ZPIZ po sprejemu reforme ni zasledil povečanega števila pobud ali vprašanj zavarovancev, ki bi ugotavljali, da se jim je zaradi reforme podaljšala delovna doba oziroma oddaljil pogoj za starostno upokojitev.«
Zanimalo nas je tudi, ali vedo, koliko zavezancev je Meščeva pokojninska reforma sploh zajela.
»ZPIZ ne vodi in ne razpolaga s statističnimi podatki, koliko zavarovancev je pokojninska reforma zajela.«
Določeno starostno mejo je namreč pod pogoji, ki jih določa zakon, možno tudi zniževati. Ker je to mogoče pri nekaterih okoliščinah in gre za osebne okoliščine, s katerimi ZPIZ ne razpolaga (razen vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti), ni mogoče določiti, koliko zavarovancev je pokojninska reforma zajela, so pojasnili.
Za tiste, ki že imajo pogoje za upokojitev, pa je pomembna napoved direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža, kdaj bo zanje upokojitev ugodnejša.
