S spremembo načina varovanja predsednice Nataše Pirc Musar bi predsednik vlade Robert Golob lahko pokril sporne odločitve glede njegovega varovanja izpred dveh let. Foto: STA
Milovićevo varovanje tudi za predsednico države
Novi direktor Centra za varovanje in zaščito (CVZ) Aleksander Perklič je na predstavitvenem obisku predsednici republike predstavil novo organiziranost dela.
»Podrobnosti o varovanju predsednice javno ne moremo razkrivati oziroma ga komentirati. Zagotovo mora biti varovanje vseh varovanih oseb opravljeno na najvišji mogoči strokovni ravni. Varovanja drugih oseb pa ne moremo komentirati,« so nam sporočili iz urada predsednice.
Kot je predsednica že večkrat javno izpostavila, svojim varnostnikom zaupa in z njimi zelo dobro sodeluje.
Tako pri Nataši Pirc Musar odgovarjajo na vprašanje glede sprememb njenega varovanja. Po neuradnih informacijah so namreč spremembi varovanja po zgledu varovanja, kot ga ima urejenega predsednik vlade, naklonjeni tudi nekateri njeni najbližji sodelavci, na primer Ula Tomaduz, vodja njenega urada.
Spomnimo. Ko se je Robert Golob po nasvetu nekdanjega policijskega specialca in vodje varnostne službe Janeza Drnovška Miloša Milovića odločil za spremembo ureditve svojega varovanja, sta takšni ureditvi nasprotovala tedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. V Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je tedaj preučila uredbo o varovanju Roberta Goloba – ta se izvaja v okviru generalnega sekretariata vlade – so poudarili, da zakon jasno in izčrpno opredeljuje naloge sekretariata, in da varovanje predsednika vlade in njegovih družinskih članov ni v njegovi pristojnosti oziroma med njegovimi nalogami. Da bi Milovićev predlog spremembo varovanja realizirali, so tedaj kljub kritikam določeno število policistov premestili s policije na generalni sekretariat vlade.
Naloge Generalnega sekretariata vlade ureja zakon o vladi. V skladu s 25. členom zakona generalni sekretariat vodi generalni sekretar, ki ga imenuje in razreši vlada na predlog predsednika vlade. Ta po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah.
Po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije v zakonu ni pooblastila, ki bi vladi omogočalo, da kar z uredbo uredi celovit prenos policijskih nalog s policije na drug državni organ. V skladu z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji je policija neodvisen organ v sestavi ministrstva, in tudi ta zakon ne predvideva, da bi se lahko izvajanje celotnega sklopa nalog policije preneslo na drug organ, še posebej ne, ko to predpiše izvršilna oblast.
»Menimo, da mora izvršilna oblast v razmerju do policije posebej paziti, da ne širi svojih pristojnosti, bolj kot to določa zakon, in bi morala biti posebej pazljiva, da počne le tisto, kar je izrecno določeno v zakonu,« je opozorila Pravna mreža za varstvo demokracije in še, da je podlaga za prenos celotnega sklopa nalog policije na generalni sekretariat pravno nevzdržna.
Na ministrstvu za notranje zadeve so šele po dveh letih od uvedbe sprememb sprememb varovanja Roberta Goloba pripravili predlog novele zakona o organizaciji in delu policije, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju.
»Center za varovanje in zaščito v sodelovanju z več organizacijskimi enotami v policiji zagotavlja celovit in usklajen sistem varovanja določenim varovanim osebam in objektom. V tujini so ureditve varovanja najvišjih državnih predstavnikov različne. Po naših informacijah varovanje predsednikov vlad in držav večinoma izvajajo specializirane enote, njihova organizacijska umeščenost pa je različna,« pa so nam na kratko odgovorili na generalni policijski upravi.
Milović bi spremenil tudi varovanje predsednice
Miloš Milović, ki je predsedniku vlade Robertu Golobu svetoval spremembe v organizacije varovanja, se strinja, da bi se lahko varovanje predsednice države Nataše Pirc Musar uredilo na podoben način, kot je zdaj urejeno Golobovo varovanje.
Varovanje Goloba je bilo torej po njegovem nasvetu leta 2022 premeščeno pod generalni sekretariat vlade – torej izvzeto iz neposredne pristojnosti Centra za varovanje in zaščito, ki spada pod okrilje policije. Podobne spremembe bi po Milovićevih besedah lahko storiti tudi v primeru varovanja predsednice države.
Urediti bi ji morali varovanje, pravi, ki ne bi sodilo v neposredni okvir Centra za varovanje in zaščito, saj bi s tem po mnenju sogovornika dosegli večjo učinkovitost in neodvisnost, bolj sistematično in pregledno delo.
»Samo policija in policisti lahko opravljajo varovanje varovanih oseb in objektov po veljavni zakonodaji. Postaviti bi morali vodjo varovanja predsednice, ta pa bi si nato izbral strokovno in zaupanja vredno ekipo policistov. Vodja bi bil v tem primeru odgovoren za vse, ne bi imel drugih neposredno nadrejenih, kot jih ima v okviru dela pod okriljem Centra za varovanje in zaščito.« Milović še pravi, da je varovanje ljudi na najvišjih državnih funkcijah tudi v drugih državah urejeno na različne načine in tudi na zgoraj opisan način: kot samostojna enota. Po njegovem se ljudje premalo zavedajo posledic, če se na primer predsedniku/predsednici vlade ali predsedniku/predsednici države kaj zgodi.
Milović, ki je do nedavnega prestajal zaporno kazen, sicer z Golobom zdaj ni več v stikih.
Pogoste reorganizacije
Center za zaščito in varovanje deluje v okviru Generalne policijske uprave (GPU) in je zadolžen za varovanje varovanih oseb in objektov, vključno s predsednico republike, predsednikom vlade, predsednico državnega zbora in drugimi funkcionarji. V času zadnje vlade Janeza Janše je bil Center premeščen pod okrilje GPU, z novo reorganizacijo pa naj bi znova prešel pod Upravo za policijske specialnosti, je pisal Večer. Državna tožilka Mateja Gončin je konec lanskega leta razkrila domnevne nepravilnosti pri delu Centra, ki ga od začetka februarja vodi Aleksander Perklič, in je po pisanju omenjenega časopisa v internih krogih že predstavil nov koncept organizacije centra.
Od jeseni dalje naj bi Center združeval pet oddelkov: za osebno varovanje, varovanje delegacij in ogroženih oseb, varovanje objektov, preventivo ter operativno podporo.
