Izraelske grenivke na trgovski polici so razburile našo bralko. Je ta prodaja nezakonita? Foto: Bralka
Na cesti izraelsko vozilo, na policah trgovcev pa njihovi izdelki
Zakaj se na trgovskih policah po vladni avgustovski prepovedi uvoza blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, še vedno pojavlja blago iz Izraela? Je vlada sprejela nekaj, kar na ravni Evropske unije dejansko velja že od leta 2005? Nič ni novega, namreč sporočajo trgovci. Na drugi strani pa nekatere kupce razburja, ker je v Sloveniji še vedno mogoče kupiti stvari izraelskega porekla. Zakaj to ni kršitev?
V petek in soboto je bilo po Evropi in tudi v Sloveniji več prireditev v podporo Palestini. Ob mednarodnem dnevu solidarnosti s palestinskim narodom so tudi protestniki v Sloveniji izražali nasprotovanje uničevanju palestinskega prebivalstva in zahtevali konec genocida, kolonizacije in apartheida, sankcije proti Izraelu in kaznovanje odgovornih za zločine zoper človečnost.
Hkrati pa je več kot sto univerzitetnih profesorjev, pedagogov ter direktorjev raziskovalnih in izobraževalnih institucij na vlado, pristojna ministrstva in univerze naslovilo poziv za takojšnjo vzpostavitev pogojev za vključevanje palestinskih študentov in raziskovalcev v slovenski visokošolski in raziskovalni prostor.
»Manjka politična volja. Solidarnost niso le besede, temveč dejanja. Palestinski študenti in študentke, profesorice in profesorji ter raziskovalke in raziskovalci potrebujejo našo podporo zdaj,« so med drugim poudarili podpisniki.
Izraelsko blago na trgovskih policah
Po tem, ko smo objavili, da smo na naših cestah opazili izraelsko namensko vozilo, se je na uredništvo obrnila bralka, ki so jo v eni od poslovalnic trgovske verige Spar zmotile izraelske grenivke.
Bralka je na grenivke iz Izraela opozorila prodajalca, ki ji je povedal, da »gre za politiko uprave in da sam ne more nič«. Vrnila se je še naslednji dan in grenivke so še vedno prodajali. Na policah je med drugim mogoče najti tudi izraelske datlje.
Obrnili smo se na trgovca:
»V Sparu dosledno sledimo zakonom, predpisom in uredbam, ki usmerjajo naše poslovanje. Ob tem pa še podatek, da imamo v ponudbi preko 35.000 različnih izdelkov, od tega je le okoli deset izdelkov, ki so po poreklu iz Izraela,« so nam pojasnili v tej trgovski verigi.
Nekaj artiklov iz Izraela prodajajo tudi pri najboljšem sosedu, vendar nam v Mercatorju podrobneje niso odgovorili, češ naj se obrnemo na njihove dobavitelje in dodali, da sicer sprememb na tem področju ni že dvajset let. Preverjali smo pri enem od dobaviteljev, ki naj je dejal, da ne ve, od kod prejemajo sestavine za svoje izdelke njihovi dobavitelji. Sami pa, da iz Izraela neporedno ne uvažajo ničesar.
Vladni embargo le populistični pesek v oči?
Če sprememb na področju uvoza iz Izraela v praksi ni že dve desetletji, je torej embargo, ki ga je poleti sprejela vlada, le populistična poteza brez vsebine? Jasnega odgovora na vprašanje, kako se avgustovska prepoved vlade Roberta Goloba razlikuje od tiste, ki je na ravni Evropske unije veljavna že od leta 2005, namreč nismo dobili. Prav tako nismo dobili odgovora na vprašanje, koliko izdelkov so na temelju ugotovitve o kraju proizvodnje iz Izraela letos morebiti zavrnili. Na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) namreč posebne statistike uvoza izdelkov iz naselbin zunaj mednarodno priznanih meja države Izrael ne vodijo.
Na Furs pravijo, da nacionalno izvajajo sklep vlade, ki prepoveduje uvoz, izvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme. Dodajajo, da od leta 2005 dalje, kot carinski organ, sistemsko preverjajo preferencialno poreklo blaga, ki prihaja iz Izraela.
»Preferencialna obravnava se blagu ne prizna, če so izdelki, ki se uvažajo, bili izdelani v izraelskih naselbinah, ki se nahajajo na ozemljih, ki so prešla pod upravo Izraela po juniju 1967. Navedeno se preverja v fazi uvoznega carinjenja blaga, na podlagi sistemske analize tveganja z dokumentarnimi in fizičnimi pregledi blaga. Navedeno izvajajo carinski organi vseh držav članic EU, saj gre za EU ukrep.«
Na vprašanje, kako vedo, da gre za izdelke s prepovedanih območij, pojasnjujo, da je že od leta 2005 v veljavi tehnični dogovor, ki je vezan na označevanje kraja proizvodnje in podeli preferencialno poreklo blaga končnemu izdelku. V skladu z njim morata biti na vseh dokazilih o poreklu, izdanih ali sestavljenih v Izraelu, navedena poštna številka in ime mesta, vasi ali industrijske cone, kjer je potekala proizvodnja, ki podeljuje status porekla. Imajo tudi tako imenovani »negativni seznam krajev in poštnih številk«, ki je razdeljen na dva dela – prvi vsebuje kraje, ki jih je mogoče zavrniti brez preverjanja, drugi pa vsebuje seznam poštnih številk in krajev, kjer se zahteva nadaljnje preverjanje. Navedeni seznam Evropska komisija posodablja.
Spomnimo, vlada je avgusta naznanila, da je prepovedala uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza. Vlada je prav tako pristojnima ministrstvoma naložila, da preučita prepoved izvoza blaga iz Republike Slovenije namenjenega v nezakonite naselbine na okupiranem palestinskem ozemlju. Pred tem pa je Slovenija kot prva evropska država z določenimi izjemami prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega.
Kaj je razlika med prejšnjo ureditvijo in zdajšnjo, na MZZ ne vedo
Ker se torej zdi, da avgustovska prepoved uvoza z zasedenih ozemelj dejansko ni prinesla nobene formalne spremembe, smo se z vprašanji obrnili tudi na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon. Jasnega odgovora na vprašanje, kako se nov ukrep razlikuje od že veljavnega, niso dali. Na vprašanje, kako se ugotavlja, če blago izvira iz nezakonitih naselbin pa odgovarjajo, da je za ugotavljanje izvora blaga pristojen Furs.
Dejstvo sicer je, da izraelskih izdelkov na trgovskih policah ne bo več, ko zanje ne bo zanimanja potrošnikov. Če ni povpraševanja, trgovec takšno blago namreč iz prodaje umakne.
