Samo v Ljubljani naj bi bilo po nekaterih ocenah praznih 15 tisoč stanovanj. Bodo ukrepi zapisani v Nacionalnem stanovanjskem programu uspešno naslovili tudi ta izziv na nepremičninskem trgu? (Foto: STA)
Načrti vlade do leta 2035: za stanovanjsko politiko do pet milijard evrov
»V naslednjih desetih letih bo za uresničevanje ciljev nacionalnega stanovanjskega programa potrebnih od 4,5 do 5 milijard evrov,« je ob predstavitvi prvih izhodišč za nacionalni stanovanjski program 2026-2035 dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner.
Da v Sloveniji primanjkuje več kot 20 tisoč stanovanj, je že nekaj časa znano. Predsednik vlade Robert Golob je pred državnozborskimi volitvami 2022 sicer obljubljal 30 tisoč stanovanj v dveh mandatih, kasneje je to številko znižal na 20 tisoč, a za zdaj jih na leto zgradimo le okoli 2 tisoč.
Ker se letos izteče nacionalni stanovanjski program 2015-2025, mora vlada oziroma resorno ministrstvo (za solidarno prihodnost) decembra predstaviti nacionalni stanovanjski program 2026-2035. Prva izhodišča programa je na konferenci z naslovom 36. posvet poslovanja z nepremičninami predstavil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. Na predstavitvi pa se je osredotočil predvsem na javna najemna stanovanja ter ukrepe, ki jih lahko sprejeme vlada.
S katerimi ukrepi bi vlada reševala stanovanjsko problematiko?
»Samo javna najemna stanovanja ne bodo rešila tega problema. Zato smo si za naslednjih deset let zadali sledeče cilje: zgraditi bo potrebno 16 tisoč javnih najemnih stanovanj, potrebovali bomo še tri tisoč dostopnih stanovanj, preostala stanovanja pa bodo prišla iz javne najemne službe,« je danes na prvi javni razgrnitvi izhodišč za nacionalni stanovanjski program 2026-2035 dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner.
Kaj so dostopna stanovanja (affordable housing)? »O tem se v EU veliko govori, v Sloveniji pa jih moramo še definirati in izumiti,« je poudaril Ploštajner.
Poleg same gradnje nepremičnin na ministrstvu pripravljajo tudi sklop ukrepov, ki se bodo dotikali tako urejanja razmer na najemnem trgu do prenove zasebnega fonda. Največji izziv pa bo najverjetneje gradnja 16 tisoč najemnih stanovanj oziroma financiranje le-teh.
Ministrstvo bo v nacionalni strategiji predlagalo tudi administrativne ukrepe, ki bodo vplivali na najemniški trg. Med drugim tako načrtujejo prenoviti javno najemno službo, želijo "aktivirati" prazne družinske hiše, razmišljajo o dajatvah na prazna stanovanja v predelih pomanjkanja, regulirali bi tudi najemnine v predelih pomanjkanja, ljudem pa želijo tudi pomagati pri prenovi zasebnega stanovanjskega fonda.
Za 3,2 milijarde evrov stanovanj
Na ministrstvu za solidarno prihodnost strošek gradnje 16 tisoč najemnih stanovanj v 10 letih po celi Sloveniji ocenjujejo na 3,2 milijardi evrov. Ploštajner je ob tem takoj izpostavil, je izzivov še veliko. Tako še vedno ni urejeno področje financiranja, premalo je na voljo primernih zemljišč za gradnjo, pomanjkanje koordinacije med akterji (ministrstva, stanovanjski skladi …) …
»Potrebno je zagotoviti stabilen vir financiranja, ki bo jasen ter predvidljiv za vse akterje,« je poudaril državni sekretar. Viri financiranja so po njegovih besedah lahko različni, ključno pa je, da je sedaj temeljna zakonska podlaga, ki med drugim zagotavlja tudi posojila SID banke.
»Naša ocena je, da je s kombinacijo namenskega premoženja, posojil ter dodatnih virov občin in stanovanjskih skladov za naslednjih 10 let zagotovljenih že 1,8 milijarde evrov. Jasen temelj imamo, potrebno je sedaj postaviti sistem,« meni Ploštajner.
Dodaten denar bo po mnenju ministrstva prišel prek posojil, povečanja vloge države ali pa z nepovratnimi viri. Vir slednjih naj bi bili predvsem programi EU. Na ministrstvu tudi razmišljajo o ustanovitvi sklada za zazidljiva zemljišča. Sklad bi po besedah Ploštajnerja imel zemljišča »na zalogo.«
