Namesto krepitve neodvisnosti institucij napadi nanje

Vladne stranke so po volitvah leta 2022 v koalicijsko pogodbo (Program za delo koalicije) med drugim zapisale, da so med njihovimi prioritetami:

»Zagotovitev neodvisnosti in strokovnosti delovanja institucij ter dosledno upoštevanje načela delitve oblasti v okolju, ki temelji na vladavini prava.«

Obračun z Računskim sodiščem

Spomnimo, septembra 2024 so na Računskem sodišču ob revidiranju državnega proračuna za leto 2023 ugotovili velike nepravilnosti pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski in razvpitem nakupu prenosnih računalnikov s strani ministrstva za digitalno preobrazbo.

Glavna ugotovitev Računskega sodišča je bila: 

"Ministrstvo za pravosodje je k navedenemu projektu pristopilo brez zagotovljenih finančnih sredstev, brez celovitega ogleda prostorov iz ponudb, brez upoštevanja nujno potrebne prenove in brez mnenja predvidenih uporabnikov prostorov."

Toda ugotovitve Računskega sodišče so imele, kot kaže, za ta organ negativne posledice. Vlada jim je namreč že dogovorjena proračunska sredstva, namenjena za leto 2025, znižala za kar 3,86 milijona evrov.

Še hujši je bil sistemski poseg.

Sprejeta nova ureditev plač v javnem sektorju je Računsko sodišče postavila v slabši položaj kot druge organe ustavnega pomena.

S tem so vladajoči po prepričanju predsednice Računskega sodišča Jane Ahčin porušili ustavno zagotovljena razmerja med organi, zato so vložili pobudo za presojo ustavnosti zakona, ki ureja plačni sistem v javnem sektorju. O zadevi še ni odločeno.

Na Računskem sodišču so opozorili, da bi plača predsednika tega sodišča morala biti primerljiva s plačo predsednika ustavnega sodišča, toda novembra lani (zadnji objavljeni podatek) je imel Rok Čeferin na čelu ustavnega sodišča plačo za več kot tisoč evrov bruto višjo od Jane Ahčin (7.545 evrov proti 6.485 evrov).

Spodkopavanje avtoritete KPK

Komisije za preprečevanje korupcije, ki presoja kršenje integritete in primere nasprotja interesov pri premierju Robertu Golobu, se niso lotili finančno, je pa premier Robert Golob že decembra 2024 postopek KPK na podlagi očitkov nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, da se je nedopustno vpletal v kadrovanje na policiji, označil za farso.

A na KPK so prejšnji mesec ugotovili, da je premier pri poskusih kadrovskih posegov v policijo kršil integriteto.

Odločitev KPK je dokončna, ni pa še pravnomočna.

Na KPK obravnavajo še eno Golobovo zadevo, to je zadeva Karigador, kjer pa je prav v tem tednu komisija sporočila, da je bil odvetnik Goloba neuspešen pri izločitvi predsednika KPK Šumija iz senata. 

Gre za primer, ko se Golob ni izločil iz glasovanja na vladi ob imenovanju njegovega prijatelja poslovneža Tomaža Subotiča v nadzorna sveta celjske bolnišnice in psihiatrične klinike v Ljubljani.

Golob je skupaj s svojo partnerko Tino Gaber večkrat dopustoval v Subotičevi vili v Karigadorju v hrvaški Istri. Na začetku tega meseca je premier javnosti oznanil, da je šele na podlagi sodnega zahtevka pridobil dokumente KPK o tem, da v zadevi Karigador ni kršil integritete. A šlo je za zavajanje in grob napad na ta organ, so nemudoma opozorili na KPK.

V zadevi Karigador pri Golobu namreč ne preiskujejo kršitve integritete, ampak gre ves čas za vprašanje nasprotje interesov.

Odločitve v tem primeru na komisiji še niso sprejeli.

Čistka na RTV Slovenija

V sklop krepitve vladavine prava, k čemur so se koalicijski partnerji zavezali v koalicijski pogodbi, ne sodi niti lomastenje po javnem mediju RTV Slovenija, kjer so kmalu po prevzemu oblasti s sprejemom novele zakona o RTV prekinili mandate članom programskega in nadzornega sveta ter vodstvu RTV. 

Še vedno odzvanjajo besede premierja:

»Tudi na RTV smo se zavezali vsi skupaj, da ga bomo očistili janšizma.«

Po mnenju pravnih strokovnjakov je bila opisana prekinitev mandatov vodstvenih organov na RTV Slovenija protiustavna, toda ustavno sodišče v sedanji sestavi tudi po treh letih še ni odločilo o zahtevi za presojo ustavnosti novele zakona o RTV.

Direktorico agencije reševali iz tujine

O odnosu sedanje vlade do organov, ki bi morali biti neodvisni, priča tudi zaplet z Agencijo za energijo pod vodstvom Duške Godina. Agencija je kot neodvisni energetski regulator konec leta 2024 uvedla nov sistem obračunavanja omrežnine za odjemalce električne energije, s katerim se Golobova vlada ni strinjala.

Ker se Godina ni odzvala na pozive k vrnitvi na stari sistem, je vlada člane sveta agencije pozvala k odstopu, očitno s ciljem pripeljati nove, da bi direktorico razrešili.

Dva sta res odstopila, tri pa so na vladi nameravali razrešiti, vendar tega po posredovanju evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) in Evropske komisije le niso storili in Godina je obstala. Vladajoči so kmalu za tem v ureditev omrežnine posegli prek spremembe zakonodaje.

Poskus podreditve sodnega sveta

Eden od organov, ki je postal zelo moteč za koalicijo, je tudi sodni svet, med drugim zato, ker je zaradi kršitev zakonodaje razrešil Marjana Pogačnika s položaja predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani.

Ta je po naših informacijah z vidika levega političnega pola veljal za nedotakljivega. Sledil je predlog spornih sprememb zakona o sodnem svetu, s čimer bi vladajoči korenito posegli v delovanje tega ključnega »kadrovnika ter nadzornika« v sodstvu. Člani sodnega sveta so soglasno javno napovedali zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona, če vladajoči spornih amandmajev ne umaknejo. Večino so nato vendarle umaknili.

Dr. Matej Avbelj: dolgoročne škodljive posledice

Kaj glede (ne)uresničitve zavez vladnih strank o vladavini prava in zagotavljanju neodvisnosti institucij pravijo pravni strokovnjaki? Dr. Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete je oster:

Sedanja vlada je z različnimi ukrepi, ki vključujejo sistemske, organizacijske, kadrovske in individualne ukrepe v odnosu do sodne veje oblasti, sodnega sveta, ustavnega in računskega sodišča ter drugih neodvisnih pravosodnih institucij, poleg tega pa še do javne RTV in manjšinske romske skupnosti ter do socialno ogroženih družbenih skupin, povsem prezrla svoje predvolilne obljube v zvezi z zagotavljanjem vladavine prava.

Dr. Avbelj doda, da je s tem vlada to plemenito idejo vladavine prava ter ustavno zahtevo, brez katere ni mogoče zagotoviti dobro urejene države, politično razvrednotila in dodatno oslabila zaupanje državljanov v pravno državo. 

»Na ta način smo priča dolgoročnim škodljivim posledicam za delovanje pravne države, ki jih žal ne bo mogoče odpraviti čez noč.«

Dr. Zagorc: Reformni sveženj korak naprej

Po besedah dr. Saša Zagorca s pravne fakultete v Ljubljani je bila vlada pri zakonodajnih aktivnostih deloma uspešna.

»Kar se tiče zgolj zakonodajnih aktivnosti obstoječe vlade in koalicije s ciljem doseganja omenjenih prioritet, zlasti na področju pravosodja, jih lahko ocenimo kot delno uspešne, saj je bil pred kratkim sprejet reformni sveženj, ki navkljub določenih mejnim rešitvam pomeni korak naprej. Sem pa skeptičen, ali bodo v praksi bistveno izboljšale učinkovitost in kvaliteto dela pravosodnih organov. 

Pri čemer je tudi dr. Zagorc kritičen glede odnosa do institucij.

V odnosu do drugih neodvisnih državnih organov in javnih zavodov zatrjevane doslednosti glede spoštovanja neodvisnosti ni mogoče potrditi, saj je npr. treba grajati predlagane ukrepe v zvezi z delovanjem Agencije za energijo, ki so šli z mize šele po intervenciji Evropske komisije in ne zaradi lastnega zavedanja, da je tak pristop napačen. Tako se nadaljuje trend številnih slovenskih politikov, ki na neodvisnost drugih zlahka pozabijo, če ta trči ob njihove interese.«