Ne želim, da bi kakšna stranka še kdaj dobila takšno večino

Jani Prednik, 38-letni vodja poslanske skupine SD, trdi, da je vzdušje v koaliciji dobro, a hkrati priznava, da bi bilo v odnosih med partnerji potrebno več demokracije. Prevelika moč ene stranke v koaliciji je škodljiva.

V SD so zadovoljni z zadnjo javnomenjsko anketo, ki je pokazala, da so v mesecu dni pridobili tri odstotke točke podpore. To jim vliva optimizem tudi v pripravah na volitve.

Stranka vztraja pri podpori referendumu o obrambnih izdatkih, pravi, na današnjem sestanku predstavnikov vseh parlamentarnih strank pričakuje tudi pogovor o tem, kje se bo denar za financiranje vojaških izdatkov ob znanih podatkih o gibanju BDP v prvem četrtletju pravzaprav dobil. Včerajšnji koalicijski sestanek pri predsedniku vlade Robertu Golobu po ni prinesel napredka pri razpletu referendumske zagate.

Pogovarjava se po četrtkovem koalicijskem sestanku, na katerem ste razčiščevali - to počnete zdaj že kar nekaj dni - zagato v zvezi z referendumi, kakšno je bilo vzdušje?

Vzdušje je bilo enako, kot je vsak četrtek pred sejo vlade. Analizirali smo dogajanje v zadnjem tednu oziroma v zadnjih 14 dnevih; socialni demokrati smo še enkrat ponovili svoje stališče do že izglasovanega referenduma in povedali, da naše stališče ostaja nespremenjeno.

To smo sporočili tako predlagateljici referenduma stranki Levica in tudi Gibanju Svoboda. Nobene slabe volje ni bilo in sam niti ne razumem, zakaj bi bila. Kar se je zgodilo v državnem zboru pred tednom dni, je demokratični proces. Kot rečeno, socialni demokrati smo se pri tem posvetovalnem referendumu zgolj opredelili do predloga druge koalicijske partnerice, največja vladna stranka pa se je odločila, da tega referenduma ne podpre.

Največja vladna stranka vam očita, tudi v intervjuju, ki smo ga imeli z vodjo njene poslanske skupine, da se greste samo PR.

Ko govorimo o obrambnih izdatkih, govorimo o dveh, treh oziroma petih odstotkih BDP. Če to prevedem v denar, torej govorimo o 2,1 milijardi evrov, če pa govorimo o petih odstotkih za obrambo, govorimo o 3,5 milijarde evrov. Če kdo misli, da se lahko na takšni količini denarja izvaja PR, potem je v hudi zmoti.

SD je pri tem referendumu ravnala korektno – koalicijske partnerje smo pravočasno obvestili, da bomo referendum podprli, še bolj kot to, pa se nam zdi korektno do ljudi, da sami odločijo, ali se strinjajo z dvema, tremi ali petimi odstotki.

Znesek denarja, ki bo šel za obrambne izdatke, je dejansko takšen, da lahko pomeni rezanje v proračunu, lahko pomeni ali zadolževanje države, dvig davkov ali pa rezanje socialne, zdravstvene ali kakršnekoli druge politike. In kot že rečeno, socialni demokrati ne pristajamo na nobenega od teh treh scenarijev.

Pričakovati bi sicer bilo, da bi se o tem pogovorili, tudi z ministrom za finance, preden ste sprejemali obrambno resolucijo in tudi preden ste odločali o referendumu.

Minister pravi, da za zdaj kaže, da rezov ne bo. Če jih ne bo, potem se bomo očitno morali dodatno zadolžiti. Mislim, da je celo premier v enem od intervjujev nakazal, da bi lahko država šla v zadolževanje ali pa dvig davkov. Kot rečeno, nobena opcija za socialne demokrate ni ustrezna.

Veliko bo odvisno tudi od rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Če bo tudi ob polletju nižji od napovedi, na katerih temelji proračun, bodo težave. V prvih treh mesecih je Slovenija že zabeležila precejšen padec BDP.

Ravno na to opozarjamo, mogoče so težave za proračun, ki se verjetno že sestavlja in, ki ga bo državni zbor sprejemal novembra. Morda se bo že zaradi tega, na kar opozarjate, torej, da se bomo soočili s padcem BDP, treba odločati o rezih v proračunu in če temu dodamo še napovedane obrambne izdatke, potem vemo, kaj se nam obeta.

Levica, ki morda niti ni računala, da bo njen predlog za referendum dejansko dobil podporo, ni jezna na SD? Dejansko ste ji vzeli del "šova".

Verjamem, da je Levica zrela stranka, navsezadnje so že kar nekaj let parlamentarna stranka in neke jeze v politiki ne smeš kazati.

Kot rečeno, mi smo se zgolj opredelili do predloga Levice, opredelili smo se na način, da njihovo idejo o posvetovalnem referendumu podpremo, kar je naša legitimna pravica.

Že veste, kaj se bo zdaj zgodilo z obema referendumskima pobudama, pri tem mislim tudi na napoved Roberta Goloba o članstvu v zvezi Nato?

Za zdaj imamo zgolj izglasovan posvetovalni referendum o treh odstotkih za obrambne izdatke. Ali bo Levica to vprašanje oziroma referendum umaknila ali ne, v tem trenutku ne vem, kolikor vem, bodo pri tem vztrajali, mi pa tudi vztrajamo pri tem, da je potrebno posvetovalni referendum izvesti.

Kaj pa napoved Roberta Goloba?

O tem ne vem nič, razen te objave na X na vladnem profilu ni nobene informacije. Pričakoval bi, da predsednik vlade ne hiti s takšnimi ali drugačnimi idejami. Vsi vemo, da je v treh letih tega mandata večkrat v javnosti kaj izjavil, pa je potem naredil korak nazaj.

V SD torej čakamo, kaj bo povedal glede te svoje močne ideje.

Kako ne veste ničesar, se v koaliciji še vedno niste nič pogovarjali o tem?

Nobene odločitve v zvezi s tem še ni, tudi predsednik vlade nam ni sporočil svoje dokončne odločitve, zato mi enostavno čakamo njegovo uradno odločitev. Obstaja samo objava na X iz prejšnjega tedna, v kateri je napovedal ta referendum, to pa je zaenkrat tudi vse. 

V petek, torej danes, je sestanek predstavnikov vseh parlamentarnih strank.

Tako je in na njem bomo predstavniki vseh parlamentarnih strank verjetno predebatirali vse možne scenarije, verjetno šli tudi skozi pravne podlage, kaj je možno, kaj ni možno, ker za zdaj so si tudi dikcije določenih pravnikov nekoliko nasprotujoče. To velja tudi za tiste, s katerimi sem govoril sam. Sedli bomo za isto mizo in skušali najti skupni jezik.

Računate, da boste na tem sestanku imeli že bolj natančen odgovor, tudi ministra za finance, kaj kažejo številke, povezane s proračunom?

Minister za finance bo moral seveda povedati, kako on gleda na vse te izdatke, na posledice krčenja BDP oziroma ali se nakazuje, da se bo ta znižal. Treba bo pripraviti resne izračune in dati na mizo vse možne scenarije.

Minister bo moral skupaj s predsednikom vlade povedati, od kod se bo denar za obrambne investicije vzel.

To so vam obljubili za ta petkov sestanek?

Niso. Predvidevam pa, da se bomo pogovarjali tudi o teh finančnih učinkih.

Še enkrat vas bom vprašala, kakšno je vzdušje v koaliciji?

Vzdušje v koaliciji je načeloma dobro, tudi če se pri kakšnem vsebinskem vprašanju kdaj razhajamo, je to v bistvu povsem normalen parlamentarni ali pa koalicijski proces.

To sem vas vprašala zato, ker je podpredsednik stranke Luka Goršek na družbenem omrežju Facebook pisal o podrejenosti stranke SD v koaliciji, o odnosih v koaliciji ter o aroganci in neznosnem razkazovanju ega ter slabitvi koalicijskih partnerjev.

Z zapisom kolega Gorška se strinjam. Gibanje Svoboda je na začetku imelo 41 poslancev, obe manjši koalicijski partnerici imamo pa sedem oziroma štiri poslance.

Jasno lahko povem, da si ne želim, da katerakoli stranka kadarkoli še dobi takšno večino, pa ne zato, ker sam osebno ne bi nekomu privoščil takšne večine. Takšna večina, ki jo ima ena stranka, enostavno pomeni, da včasih deluje iz vidika moči in manjši koalicijski partnerji nismo slišani v svojih vsebinskih predlogih oziroma pripombah na določene zakonske predloge.

Če pa ima največja vladna stranka dva koalicijska partnerja, ki pomenita tudi jeziček na tehtnici, se je potrebno pogovarjati, potrebno je najti skupni jezik in so na koncu zadovoljni vsi. Ne govorim le o zadovoljstvu koalicijskih strank, pač pa o bolj kvalitetnih zakonskih predlogih, ki bi bili v takšnem primeru izglasovani v parlamentu.

V takšnem primeru je tudi manj napak, kot zdaj, ko vladna stranka, ki ima takšno večino, deluje z vidika moči.

Torej bi morali pozdraviti nastanek stranke Vladimirja Prebiliča, saj bo z njim na levi sredini več strank, takšna vlada, če bo levosredinska, bi bila morda manj stabilna, a bi bilo to bolj zdravo za demokracijo, tudi zaradi načina vodenja Roberta Goloba?

Absolutno se strinjam, da neka večstrankarska koalicija, če že govorimo o razpršenih glasovih, seveda pomeni, da mora biti več dialoga. Tudi koalicija, v kateri sodelujemo socialni demokrati v tem trenutku, če bi bili glasovi drugače razpršeni, bi verjetno delovala nekoliko drugače.

Ocenjujem, da prihodnja vlada, katerakoli že bo, ali leva ali desna, bo vsaj kar se tiče glasov, precej bolj razpršena in vsaka vlada bo morala preko dialoga znotraj koalicije zakonske predloge pripeljati do konca.

Hočete reči, da pričakujete po volitvah več demokracije v državi?

Pričakujem, da bodo glasovi bolj razpršeni, pričakujem morda tudi kakšno stranko več v vladi in zato več dialoga in morda tudi nekoliko več demokracije.

Ena od bolečin SD v tem mandatu je tudi dejstvo, da vas Gibanje Svoboda ni pripustilo h kadrovanju v državnih družbah. Računsko sodišče se je lotilo dveh revizij kadrovanja v državnih družbah, kaj menite, da bo ugotovilo?

V preteklosti smo bili večkrat tarča očitkov zaradi kadrovanja v državnih podjetjih, v tem mandatu pa je evidentno, da socialni demokrati nismo kadrovali nikamor, tudi zaradi takšne moči ene vladne stranke, o kateri sva govorila.

Kaj bo ugotovilo računsko sodišče, ne vem, jaz bi si sicer želel, da ne ugotovi političnega kadrovanja, ker si tudi sam želim, da tega političnega kadrovanja ne bi bilo, ampak da bi se kadrovalo po strokovnih merilih. Če pa bo računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti, bo morali tisti, ki so ta kadrovanja izpeljali, na to odgovoriti.

Delo vlade pozitivno ocenjuje samo okoli 18 odstotkov anketiranih. Kaj menite, je to posledica preddopustniške utrujenosti in naveličanosti volivcev zaradi prepirov v politiki ali pa so nizki odstotki preprosto upravičeni?

Ta nizek odstotek podpore ni upravičen, kljub vsemu je ta koalicija premaknila marsikatero vsebinsko zadevo naprej, bi se pa strinjal z oceno, da so morda ljudje generalno naveličani teh prepirov politike, takšne izkušnje imam namreč sam iz svojega lokalnega okolja, kjer mi vsi razlagajo, da bi bilo bolje, če bi se posvetili bolj vsebinskim prepirom, kot pa tem ideološkim oziroma kdo je za kaj kriv, kdo za kaj ni kriv, kdo je kaj v preteklosti naredil, kdo ni, kdo je sedel v vladah ... Ljudje so usmerjeni v prihodnost in želel bi si, da je tudi politika bolj usmerjena v neke prihodnje cilje.  

Ste v stranki že končali evidentiranje kandidatov za volitve?

Postopek je še odprt, za nekatere seveda vemo, da bodo šli oziroma da bomo šli kandidirati ponovno. Želeli bi si, da pridemo do okoli deset odstotkov podpore oziroma do 10 poslancev, v tem mandatu jih imamo, kot sem dejal, samo sedem.

Uspeh stranke na volitvah je zame, če preseže rezultat prejšnjih volitev. Sam bom na nek način zadovoljen tudi, če bomo dobili vsaj enega poslanca več, kot ga imamo danes. Če pa bomo presegli številko deset, pa bomo lahko rekli, da je bil ta mandat za socialne demokrate uspešen.

Že imate podatek, ali bo nekdanja predsednica vaše stranke Tanja Fajon kandidirala ali ne? Slišati je namreč, da bi lahko podpredsednik stranke Luka Goršek kandidiral tam, kjer je v preteklosti ona.

Ne vem, ali bo Tanja Fajon kandidirala ali ne. To bo tako njena osebna odločitev in tudi v enem delu odločitev stranke. Želim pa si, da bi na prihodnjih parlamentarnih volitvah Luka Goršek naredil dober rezultat, v kateremkoli okraju bo že kandidiral. Luka Goršek je namreč eden izmed tistih, na katere bo socialna demokracija morala v bližnji prihodnosti računati, je namreč eden od tistih, ki bi lahko tvoril vodstvo naše stranke.

Glede na to, da marsikdo ocenjuje, da bi SD morala v prihodnjih mesecih do volitev nekoliko drugače delovati, sedaj pač v javnosti izpadete precej podrejeni Gibanju Svoboda, bo več nasprotovanj največji vladni stranki, ki bodo dvigovala temperaturo jeseni? 

Dejstvo je, da socialni demokrati imamo svoj program, imamo svoje vrednote in če se glede česa ne strinjamo, to tudi naglas povemo. Ali bo prišlo do kakšnih razhajanj do volitev? Pri kakšnem vprašanju zagotovo, navsezadnje je Gibanje Svoboda stranka, ki je bolj liberalna, socialni demokrati pa zavzemamo bolj levosredinsko držo, smo pa različni tudi od Levice, ki ima res skrajno levo držo. 

Če se s čim ne bomo strinjali, bomo to jasno povedali. Res pa je, da se večkrat zgodi, ko povemo neko svoje mnenje naglas, da priletijo očitki, da nagajamo.

Eno od takšnih stališč je tudi pri zakonu o konoplji?

Ja, pri zakonu o konoplji smo imeli določene pripombe, določene želje, ki v veliki meri niso bile upoštevane, tako da smo nekoliko razočarani nad tem, da nas vsaj v določenih segmentih niso poslušali. Zato v tem trenutku naših glasov podpore zakonu ni.

Vabimo, da prisluhnete v celoti pogovoru novinarke Suzane Kos z vodjo poslanske skupine SD Janijem Prednikom: