Nekdanji minister v levi vladi: »Ni pomembno, kaj na nacionalki govori Marcel Štefančič«

Sogovorniki so najprej komentirali ocene, ki prihajajo z levice, in sicer, da se nam obeta konec socialne države, plenjenje in privatizacija zdravstva, vlada pa, da bo delala le za bogate.

Na prvem programu nacionalne televizije v ponedeljek je Marcel Štefančič izjavil, da »neoliberalna politika, ki jo napoveduje vlada, povečuje socialne razlike in ekonomsko neenakost, v končni fazi sledi vse večja dovzetnost prebivalstva za demagogijo in fašistično pornografijo«.

»Kaj govori Marcel Štefančič je povsem nepomembno,« je V središču ocenil Rudi Medved, nekdanji minister za javno upravo v vladi Marjana Šarca in državni sekretar na obrambnem ministrstvu v Golobovi vladi. 

»To strašenje in slikanje epokalipse gre predaleč,« je prepričan. »V normalnem procesu menjave oblasti se prejšnja koalicija prestavi v opozicijo, gleda pod prste vladi, ne pa, da že vnaprej straši ljudi in takorekoč kliče k vstaji. To se mi ne zdi prav, ne glede na to, iz katere stranke prihajam in se mi zdi pretirano.«

Andrej Vizjak, ki je bil v preteklih Janševih vladah minister na treh različnih resorjih, je prepričan, da odhajajoča vladna koalicija očitno ne more preživeti in priznati poraza, zato straši s floskulami, ki nimajo nobene realne podlage v koalicijski pogodbi in tudi ne v drugih predlaganih dokumentih, tudi posameznih strank znotraj nove koalicije ne. 

Jože P. Damijan se strinja z 80 do 90 odstotki vsebine koalicijske pogodbe in jo ocenjuje kot razvojno naravnano. V koalicijski pogodbi sicer pogreša prioritete, torej česa se bo koalicija najprej lotila. 

Sogovorniki so se strinjali, da mora biti ena ključnih prioritet nove vlade zdravstvo in zagotovitev, da bodo imeli ljudje končno dostop do zdravnika. 

Ena od prioritet pa mora biti tudi dvig produktivnosti Slovenije, je prepričan Vizjak, ki izpostavlja, da je to mogoče doseči z večjo stimulacijo javnih uslužbencev, a obenem tudi večjo odgovornostjo.

V koalicijski pogodbi je zapisanih veliko sprememb, a kje bo država za njeno izvajanje dobila denar, saj stanje javnih financ ni rožnato?

Ekonomist Rok Spruk je prepričan, da plačne reforme ne glede na razmere v proračunu ni potrebno ustaviti, saj bi se z določenimi ukrepi dalo prihraniti več kot 600 milijonov evrov. S centralizacijo javnega naročanja bi po njegovem izračunu lahko prihranili 148 milijonov evrov, digitalizacija javne uprave bi prinesla še 135 milijonov evrov. In preostanek?

Kako pa omiliti fronto s sindikati, ki so že na okopih? Vizjak svetuje pogovore in spoštljiv odnos.

Iz ministrskih predstavitev pred pristojnimi parlamentarnimi odbori je mogoče razbrati, da v vladi Janeza Janše načrtujejo prav v javnem sektorju velike spremembe, ena takih so plačni stebri. Nekdanji minister Medved ugotavlja, da Franci Matoz še ne ve, kako dejansko deluje javni sektor in sindikati. 

Podatki mednarodne organizacije OECD kažejo, da imamo v Sloveniji preveliko breme na delu, ne pa na premoženju. V izogib dvigu davkov in v luči razbremenitve dela, je nujno izvesti preračune in reforme narediti finančno vzdržne.

Eden od možnih predlogov ekonomista Damijana je poseg na področje nadomestila za uporabo stavnega zemljišča. Vlada namreč ne bo uvedla davka na nepremičnine, kot so to napovedovale njene predhodnice, realizirale pa tega nikoli niso.

Da je razbremenitev dela nujna, je prepričan tudi ekonomist Spruk. Vendar je treba biti pri uvedbi novih ukrepov zaradi začrtanega primanjkljaja previden, saj je ta v zadnjih letih povsem ušel izpod kontrole.

Jože P. Damijan opozarja še na pomembno neodgovorjeno vprašanje: kako bo novi minister za finance Andrej Šircelj zagotovil milijardo evrov, kolikor naj bi »stal« interventni zakon za razvoj Slovenije in kako bo pokril izpad iz naslova napovedane razbremenitve dela. 

Zdi se, da je prav mogoče, da se bo vlada odločila za dvig davka na dodano vrednost za eno ali dve odstotni točki.

In kakšno je priporočilo novi vladi na začetku njene poti?

Jože P. Damijan apelira predvsem na politično modrost predsednika vlade, naj ne gre v nepotrebne spopade, pač pa skuša voditi normalen, spoštljiv in kulturni dialog. Napoved spremembe pobiranja sindikalne članarine se mu zdi ena takšnih nepotrebnih stvari, ki bi se ji bilo modro izogniti. 

Spruk poudarja pomen kredibilne in nevtralne komunikacije in izogibanja ideološkim spopadom. Medved pa ocenjuje, da bo sicer programsko homogena koalicija najbolj nevarna sama sebi in spomni na basen o škorpijonu, ki piči žabo tik, preden ga ta na svojem hrbtu prenese čez reko na drugi breg. 

Prisluhnite celotni oddaji V središču, ki jo je vodila novinarka Suzana Kos.