Nesojeni ustavni sodnik pisal Niki Kovač: Razširjali ste “fake news”

Namesto Cirila Keršmanca je v torek ustavna sodnica na zadnji seji državnega zbora pred parlamentarnimi volitvami postala Barbara Kresal. Vendar, tako Keršmanc v pismu Niki Kovač iz nevladne organizacije Inštitut 8. marec, to zanj ni težava. Je pa Keršmanca zmotil medijski linč, ki naj bi ga izvajali tako določeni mediji kot nevladne organizacije. Keršmanc namreč trdi, da se nanj (skorajda) nihče ni obrnil za komentar ali pojasnitev izjav pripadnikov Levice in Socialnih demokratov.

Predsedničin kadrovski paket pod streho

Uredništvo

3. februar 2026

»Preden ste začeli s svojo kampanjo proti meni, o kateri me je pretekli četrtek obvestil Urad predsednice, me niste vprašali za odziv in preverili ali je to, kar ste o meni in mojih domnevnih izjavah ter stališčih trdili res. “Fake news” ogroža svobodo izražanja, tveganje, da smo sami propagator “fake news,” pa je mogoče omejiti tako, da se preveri izvor pri viru in da možnost odziva nasprotni strani, še posebej, če gre že na prvi pogled za vrednostna stališča nasprotne strani. To je integritetno pričakovano ravnanje. Razširjali ste “fake news”, svojega vira in nagibov niste kritično ovrednotili, mene niste vprašali za odziv in ste me s tem prikrajšali za pravico do izjave ter popolnoma objektivizirali. Dvomim, da je to del vaših vrednot, vsaj deklariranih,« je med drugim zapisal Keršmanc.

Spomnimo, Nika Kovač je med drugim tudi vodja vladnega strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora, katerega ključna naloga je spremljanje področja sovražnega govora v Sloveniji in na ravni EU ter priprava predlogov aktivnosti za njegovo preprečevanje; svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu preprečevanju sovražnega govora ter sodelovanje pri pripravi predlogov sistemskih sprememb in modela mreže izvajanja kampanj in izobraževanj tako na regionalni kot nacionalni ravni.

Pismo Keršmanca Kovačevi objavljamo v nadaljevanju v celoti in nelektorirano.

Spoštovana kolegica Kovačeva,

ko sem se odločal za kandidaturo za ustavnega sodnika sem sam pri sebi naredil inventuro in se vprašal, kaj se mi zdi pomembno povedati tistim, ki bodo o moji kandidaturi odločali. Rekel sem si, da je pomembno: ostati dosleden in zvest svojim načelom in zavezanosti kulturi dialoga tudi z drugače mislečimi, iskanje skupnih vrednostnih izhodišč, zasledovati transparentnost, vztrajati na moči argumentirane razprave in dialoga ter svobodi izražanja – tudi ko je to težko. Tega sem se v vseh svojih dosedanjih vlogah držal, da se lahko dan potem pogledam v ogledalo brez obžalovanj.
Če je človek dosleden nima težav s tem, da vsem govori enako, kar sem v svojih predstavitvah poslanskim skupinam tudi storil.
Na začetku sem jim povedal, da sem v srednji šoli tri leta obiskoval Škofijsko klasično gimnazijo, eno leto pa “protestantsko” Whitgift school v UK, prav tako pa, da sta bila pokojni profesor Bavcon ter upokojeni profesor Fišer moja doktorska mentorja in da sem bil pred nastopom sodniške funkcije strokovni del ekipe kolega mag. Gorana Klemenčiča. Da kakšen vtis si lahko iz tega napravijo o meni ne vem, lahko pa jim povem, da je spoznavni rezultat moje življenjske poti dosedaj ta, da sem že od srednje šole dalje agnostik (nekaterim sem potem tudi razložil, kaj to pomeni) in da ohranjam zdravo skepso do vseh, ki mi ponujajo absolutno resnico. Nihče me na podlagi navedenega ni mogel "popredalčkati", kar je nekaterim povzročalo določeno stopnjo nelagodja.

Povedal sem jim, da ne pristajam na delitve levo/desno, ki se v Sloveniji tako ali tako vedno zreducirajo na to ali si za eno politično osebnost ali drugo in tvoj odnos do polpretekle zgodovine. Vsem sem pojasnil Nolanov grafikon in moje mnenje, da smo dejansko vrednostno vsi umeščeni nekje na sredini, rešitve oziroma interesi glede posameznega vpršanja pa nas niansirajo. Kar se tiče mojega odnosa do polpretekle zgodovine pa sem prav vsem citiral oziroma se skliceval na Temeljno ustavno listno RS kot del naše ustavne ureditve in skupno vrednostno izhodišče – rekel sem, da si težko predstavljam ustavnega sodnika, ki vrednostno ne bi izhajal iz tega, da smo iz bivše države med drugim šli ker bivša država ni delovala kot pravno urejena država zaradi hudih kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Povedal sem, da slednje sicer ne pomeni, da je bilo prej vse slabo in da v preteklosti raje iščem tiste stvari, ki nas združujejo kot razdvajajo.
Namreč še v najbolj razdvajajočih vrednotah, pravicah in svoboščinah je mogoče po mojem mnenju najti skupno vrednostno izhodišče, če se potrudimo. Na tej točki sem vsem povedal zgodbo, ki je tudi mene presenetila, saj se je odvila v moji vasi dolgo pred mojim rojstvom in zanjo nisem vedel vse dokler nisem nanjo naključno naletel v moji raziskovalni fazi na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti... Gre za zgodbo o kmečki dekli in mlademu gruntovcu, ki sta se zaljubila, nakar je dekla izginila, dokler je nekega dne ni naplavila Ljubljanica, ko so popustili vozli okrog uteži. Par je namreč skušal sam odpraviti plod in dekla je izkrvavela ter umrla, za kar je bil obsojen na koncu gruntovec. To je zgolj ena izmed tragičnih zgodb iz preteklosti o katerih sem govoril v izjavi, h kateri se bom vrnil na koncu. Vsem sem to zgodbo povedal kot osnovo, da bodo lažje razumeli moje in verjamem skupno izhodišče, da vrednostno vedno podpiram normativno ureditev, ki zasleduje cilj zmanjšanja tveganja za zdravje in življenje ljudi (pa naj gre za pravico do splava, legalizacijo konoplje ali PPKŽ). Povedal sem moje mnenje, da ne pričakujem, da bi moralo ustavno sodišče še kdaj odločati o tem ali imamo zapisano “pravico do splava” v ustavi, ker je to jasno in da se bo kvečjemu odločalo o niansah, tako kot v tujini, o tem v kolikšni meri in v kakšnih primerih se ta pravica v celoti financira iz javnih sredstev na primer. Na vprašanje kako bi odločil v takem primeru, sem povedal da vedno odločam na podlagi argumentov. So namreč meje do kje sodnik lahko vnaprej zavzame vrednostno izhodišče, kje pa njegovo vnaprejšnje izjavljanje o konkretnih vprašanjih že preraste v razlog za njegovo izločitev... Tega se zavedam, ker sem sodnik.
Iz tega razloga tudi moje vrednostno izhodišče, da vidim v pravici do svobode izražanja najpomembnejšo ustavno pravico, nikakor ne pomeni vnaprejšnjega prejudica do konkretnih odločitev glede ustavno prepovedanega sovražnega govora, ki prav tako ogroža svobodo izražanja. Zakaj pa vidim svobodo izražanja kot najbolj pomembno?
Zato, ker vsebuje predpostavko svobodne misli, tudi misliti drugače ter živeti drugače in ker šele to omogoča učinkovito uveljavljanje ostalih pravic in je brez tega uresničevanje vseh ostalih ustavnih pravic izvotljeno.
Zdaj, kako so moji sogovorniki ob mojih predstavitvah razumeli moje izjave in ali so bila moja izjavljanja korektno prenešena ali instrumentalizirana v smeri diskreditacije je stvar njihove integritete.
Na tej točki pa pridemo do Vas, kolegica.

Preden ste začeli s svojo kampanjo proti meni o kateri me je pretekli četrtek obvestil Urad predsednice, me niste vprašali za odziv in preverili ali je to, kar ste o meni in mojih domnevnih izjavah ter stališčih trdili res. “Fake news” ogroža svobodo izražanja, tveganje da smo sami propagator “fake news” pa je mogoče omejiti tako, da se preveri izvor pri viru in da možnost odziva nasprotni strani, še posebej če gre že na prvi pogled za vrednostna stališča nasprotne strani. To je integritetno pričakovano ravnanje. Razširjali ste “fake news”, svojega vira in nagibov niste kritično ovrednotili, mene niste vprašali za odziv in ste me s tem prikrajšali za pravico do izjave ter popolnoma objektivizirali. Dvomim, da je to del vaših vrednot, vsaj deklariranih.
Jaz sem slišal oziroma govori se, da ste v svoji kampanji proti meni razširjali tudi, da naj bi bil sovražno nastrojen proti istospolno usmerjenim oziroma LGBTQIA+ skupnosti, vendar da tega načrtno niste delali tako javno, ker ne bi dosegli enakega učinka zgrožanja ciljne javnosti kot pri pravici do splava. V Kp vključujem par svojih bivših sodelavcev, ki jih nekatere morebiti tudi poznate in bi jih lahko pred vašo kampanjo vprašali, če je to res. Svoboda izražanja, ki jo zagovarjam in je del mojih vrednostnih izhodišč pomeni, da povsem enako gledam na izražanje identitete v primerih parad ponosa v urbanih središčih ali verskih procesij, ki se tradicionalno odvijajo po podeželskih vaseh. Obe skupnosti spoštujem in se mi zdi prav, da so ponosni na svojo identiteto in da imajo možnost, da svoja pozitivna vrednostna izhodišča javno izražajo. Točka na kateri se pripadnost identiteti sprevrže v negativno smer je zavračanje drugačnosti in iskanje razlik namesto skupnih vrednostnih izhodišč ter zaničevanje “drugega”, v eni ali drugi skupnosti.
Ker se mi zdi pomembna pravica do odziva, Vas pred javno objavo tega zapisa sprašujem ali je res, da ste razširjali mojo domnevno sovražno nastrojenost proti LGBTQIA+ skupnosti tudi na način, da ste izpostavljali odmeven proces, ki sem ga vodil na začetku moje sodniške kariere v zadevi Cakić?
Zadeva je pravnomočno zaključena - potrjena je bila obsodilna sodba senata na prvi stopnji kateremu sem predsedoval. Kot aktivni sodeči sodnik sem s kodeksom sodniške etike omejen glede podajanja izjav vezanih na konkretne zadeve in se tekom sojenja ne izjasnjujem niti ne komentiram mojih zadev ali drugih nepravnomočno zaključenih zadev.
Edina postopkovna točka tekom postopka, ko lahko javno podam svoje mnenje je ob razglasitvi sodbe in v navedeni zadevi sem ob razglasitvi javno pred kamerami  povedal (dovolil sem snemanje tako razglasitve kot razlogov ki sem jih podal ob razglasitvi v razpravni dvorani, tako da lahko posnetke zagotovo kje dobite da se prepričate na lastne oči), kaj je bil razlog, da je bilo sojenje odprto za javnost. Ko se v javnosti pojavljajo praktično vse podrobnosti zadeve, ki so točne ali ne, je javnost postopka, ki je ustavno pravilo, edini garant poštenega postopka. Tudi zato, da se ne sodi v javnosti, amapk v razpravni dvorani. Kot sem rekel uvodoma se svojih načel držim tudi ko je težko in po spominu razen v enem primeru posilstva do sedaj v svoji sodniški karieri nisem v nobeni drugi moji kazenski zadevi sojenja zaprl za javnost – s tem se kaže po moje tudi to, da ko govorim o tem, da se zavzemam za načelo transparentnosti, to niso zgolj všečne besede za moje sogovornike. Človek lahko našminkano masko vzdružje kratek čas, če pa pogledate in kritično ovrednotite njegova ravnanja ter držo skozi njegovo daljšo življenjsko pot pa lahko spoznate ali njegova ravnanja dejansko odražajo njegove deklarirane vrednote.
V zvezi z zadevo Cakić se govori, da naj bi med drugim razširjali članek v katerem je popisano, da me je ena od strank, v tem primeru tožilstvo izločalo. Predlog za izločitev sodnika je bil zavrnjen.

Sodniki nikoli ne komentiramo javnih objav glede naših odprtih (nepravnomočno končanih) zadev ter člankov in komentatorjev ali “analitikov”, ki pogosto nimajo vseh podatkov, celotnega konteksta ter te kritične “luknje” zapolnjujejo z lastnimi predsodki ali še huje željo po čim večji odmevnosti in branosti tudi preko bombastičnih naslovov. Pa Vas vprašam - bi Vi razumela oziroma dopustila vprašanje v smeri dokazovanja negativnega dejstva (ki se ne dokazujejo!) v postopku odprtem za javnost priči, ki je istospolno usmerjena in je vprašana o imenih in priimkih drugih intimnih prijateljev, ki bi lahko izpovedali o negativnem dejstvu (ki se ne dokazujejo!)? Bi tako vprašanje sploh razumeli kot pravno relevantno – v hipu, ko je postavljeno? Bi bili sposobni v trenutku dogajanja parih sekund doumeti pomen zasebnosti drugih ter odreagirati tako, da bi tudi njihovo zasebnost zaščitili, ker gre za popolnoma pravno nerelevantno smer dokazovanja? Kot rečeno, zadeva je pravnomočno končana. Točen prepis zapisa zvočnega zapisa mojega vprašanja tožilki in celoten kontekst pa je imel pred seboj predsednik sodišča, ko je predlog stranke, torej tožilstva, za mojo izločitev zavrnil kot neutemeljenega. Prepričan sem, da lahko navedeni sklep OŽ LJ, opr.št. Su 148/2018 z dne 26. 2. 2018 dobite preko ZDIJZ in ga posredujete morebitnim osebam, katerim naj bi (če to drži) izpostavljali objave v medijih z dne 16. 2. 2018 v smeri kamapanje, ki ste jo vodili proti meni prejšnji teden. Če bi me o tem vprašali in dali možnost da se vam odzovem, preden ste me diskreditirali bi vam to povedal. Tako kot sem to izrecno povedal poslancema Levice, gospodu Jakopoviču in poslanki Sukić na nekaj manj kot 30 minutni predstavitvi (poslanki Sukić se je mudilo naprej na sestanke).
Poslancema Levice sem tudi povedal za primer, ki ni moj, ga pa imam vedno pred očmi, ko vodim postopke. Enemu kolegu se je pripetilo, da je obtoženi rekel, da si bo vzel življenje, če bo obsojen. Bil je obsojen. Vzel si je življenje. Postavite se v kožo sodnika, kateremu se to pripeti. Edini način, da lahko mirno spi je ta, da je postopek izpeljal korektno in dosledno, da ni pustil, da bi postopkovna površnost ali pa zunanji vplivi in neutmeljeni predsodki vplivali na njegovo odločitev.
Integriteta postopka je ključna za vsa odločanja, pa naj bo to v sodni dvorani  ali v Državnem zboru
Vi sami najbolje veste od kod ozirom konkretno katere osebe ste prejeli (dez)informacije, ki ste jih razširjali. Dejstvo je, da se name niste obrnili in me vprašali preden ste me z javno kampanjo, proti kateri se nisem mogel braniti, diskreditirali kot človeka in kandidata za ustavnega sodnika. Jaz sem se brez “press kitov”, sam v teku dogajanja in predstavitev na poslanskih skupinah v četrtek odzival (kronološko glejte spodaj). Spodaj posredujem tudi moj odziv edinima dvema predstavnicama medijev in nevladnih organizacij, ki sta mi pred kakršnokoli objavo dali možnost za odziv na tempirano kampanjo, ki se je začela z objavo na portalu n1info.si v četrtek zjutraj. Tudi slednji mi predhodno niso dali možnosti izjave pred njihovo prvo objavo (kjer so, ironično, poročali prav o mojih domnevnih stališčih?) – moj odziv njim imate v spodnjem nizu komunikacije in je bil v medijih bolj ali manj selektivno povzet, da ga prejmete brez medijskih filtrov.

Ker vem koliko časa je meni vzelo pisanje za prvi odziv spodaj ob vsem drugem delu tistega dne, dvomim, da avtorji kampanje proti meni ne bi imeli toliko časa, da bi me vsaj pro forma pred prvo objavo prosili za odziv.
Še vedno ostajam zavezan svobodi govora in transprentnosti in zato vam tudi pišem. Vaš odziv bo pokazal ali je šlo pri vaši kampanji zgolj za iskreni vrednostni žar in ste se prehitro brez kritičnega razmisleka pustili instrumentalizirati določeni manjšinski politični opciji, ki je našla način, da poruši integriteto postopka v Državnem zboru v teku, kjer zaradi kogentno predpisanega tajnega postopka glasovanja ne bi mogla uspeti s svojimi političnimi stališči, ali pa za kaj drugega ... v tem drugem primeru ste isti kot tisti, katerim vi pripisujete netransprentno delovanje in pritlehne metode diskreditacije.
Za konec, da ne bo dvomov glede mojih motivov za pisanje - jaz nimam namena sprožati nobenih  pravnih sredstev vezano na včerajšnje izvolitve niti ne glede vaše kampanje proti meni. Sem zagovornik svobode izražanja, tudi ko je težko. Najboljše zdravilo proti dezinformaciji je prava informacija – za to nikoli ni prepozno, četudi je do nepovratne škode že prišlo. Sem pa zavezan k integritetnemu ravnanju in prepričanju, da je edini način, da se stvari spremenijo na bolje, javno opozoriti na napake zunaj in znotraj postopka. Preko neposrednega, javnega in strokovnega dialoga. Bil sem dosleden in ves čas dokumentirano opozarjal na pričakovano integritetno ravnanje vseh deležnikov od medijev, nevladnikov in nosilcev visokih funkcij, tudi ko je bilo težko. V svojih odzivih sem ves čas ohranjal, kot vedno doslej, dostojnost.
Tako sem se tudi danes lahko pogledal v ogledalo, sicer malo poklapan, ampak brez obžalovanja. Nič ne bi naredil drugače. Bil sem tak kot vedno. Naredil sem, kot vedno, vse kar je bilo v moji moči ter sposobnostih v danem trenutku in s tem lahko živim ter še vedno vsakemu pogledam v oči.

To vedo, sem prepričan, povedati tudi moji kolegi v Kp.
Da zaključim, od Vas, tudi glede na Vaše osebne izkušnje s pritlehnimi diskreditacijami zoper Vas, zaradi katerih gotovo veste kako sem se počutil sam pretekli teden, ko sem bil zreduciran na objekt, in Vaše deklarirane vrednote proti objektivizaciji, tega nisem pričakoval. "Ko sovražimo zlo zmaguje, ko smo tiho prav tako." Nikoli ni prepozno. Pika.
Z lepimi pozdravi,
dr. Ciril Keršmanc

Sodnik Keršmanc pripravljen »na giljotino«, predsednica ga želi obvarovati

Brigite Ferlič

2. februar 2026