Neznanje ali laži ministra Boštjančiča?

Predsednik vlade in finančni minister sta včeraj v državnem zboru (DZ) predstavila predlog proračuna za prihodnji dve leti. Premier Golob je v predstavitvi dejal, da predloga proračunov za leti 2026 in 2027 ohranjata dosedanje prioritete vlade. To so socialna država, znanje, investicije in varnost. Predloga proračunov pa da sledita cilju dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Finančni minister Klemen Boštjančič je ob tem povedal, da je proračunski primanjkljaj v obeh prihodnjih letih načrtovan v višini 2,1 milijarde evrov. To je 2,9 (2026) oziroma 2,8 (2027) odstotka bruto domačega proizvoda.

Ob višini primanjkljaja so se zvrstile številne kritike, zlasti z vrst opozicije, ki opozarjajo na pretirano potrošnjo države in visoko zadolževanje.  

A finančni minister kritikom ni ostal dolžan, v današnjem Spotkastu na portalu Siol je povedal:

»Naj najprej demantiram takoj eno tezo, ki se v zadnjih mesecih izrazito poudarja. Pri tem je seveda z naskokom najbolj glasna opozicija zaradi volitev, ki prihajajo. To je, da je primanjkljaj, ki ga imamo letos in naslednje leto ogromen in da vodi državo v bankrot. To je ena najbolj norih stvari, kar sem jih slišal kot politik.Slovenija je imela v zadnjih 20 letih samo dvakrat presežek, vsa ostala leta pa primanjkljaj.

V zadnjih 6 letih je primanjkljaj letos drugi najnižji. Samo lani je bil še nižji kot letos, pri čemer mislim, da smo bili sedma država znotraj Evropske unije z najnižjim primanjkljajem.Tudi ta primanjkljaj, ki bo letos, bo, verjamem, v povprečju ali celo pod povprečjem Evropske unije. Najvišji primanjkljaji v zadnjih 20 letih,so bili v letih 20. in 21., ter mislim, da letu 2012. To so bila vsa 3 leta, ko je bila na oblasti sedanja opozicija, ki je zdaj najbolj glasna in govori o tem, kako je naša vlada tista, ki zadolžuje državo in jo vodi v bankrot.«

Ali je Boštjančič govoril resnico, smo preverili na portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).

Boštjančič: »Slovenija je imela v zadnjih 20 letih samo dvakrat presežek, vsa ostala leta pa primanjkljaj.« TRDITEV NE DRŽI.

Podatki SURS kažejo, da je imela Slovenija v zadnjih 20 letih TRIKRAT presežek in ne dvakrat, kot navaja finančni minister, in sicer v letih 2017, 2018 in 2019. V tem obdobju je slovensko vlado vodil Miro Cerar (18. 9. 2014 – 13. 9. 2018), nato pa Marjan Šarec (13. 9. 2018 – 13. 3. 2020).

Tabela 1: Presežki sektorja država v zadnjih dvajsetih letih

Boštjančič: »V zadnjih 6 letih je primanjkljaj letos drugi najnižji. Samo lani je bil še nižji kot letos, pri čemer mislim, da smo bili sedma država znotraj Evropske unije z najnižjim primanjkljajem.« TRDITEV DRŽI.  

Tabela 2: Primanjkljaj sektorja država od 2020 do 2025 

*Predvideni primanjkljaj ob koncu leta

Boštjančič: »Najvišji primanjkljaji v zadnjih 20 letih so bili v letih 2020 in 2021 ter mislim, da v letu 2012. «TRDITEV NE DRŽI.

Najvišji primanjkljaj je bil 2013, ko je Slovenijo prizadela bančna kriza, takrat je bil primanjkljaj več kot 4 milijarde evrov. Sledi primanjkljaj v letu 2020 3,59 milijarde evrov, ko je bila Slovenija zaprta zaradi izrednih covidnih razmer. Nato je sledil primanjkljaj v letu 2011 v višini 2,46 milijarde.    

Tabela 3: Primanjkljaj/presežek sektorja država  

Posnetek zaslona SURS.

Boštjančič: »To so bila vsa tri leta, ko je bila na oblasti sedanja opozicija, ki je zdaj najbolj glasna in govori o tem, kako je naša vlada tista, ki zadolžuje državo in jo vodi v bankrot.«TRDITEV NE DRŽI.  

Leta 2013

Vlado je večino leta vodila Alenka Bratušek (20. 3. 2013 - 18. 9. 2014), zdajšnja ministrica za infrastrukturo in torej ministrska kolegica Klemna Boštjančiča v zdajšnji vladi Roberta Goloba. Kot že navedeno, v tem času je prišlo do bančne sanacije, ki je terjala skoraj pet milijard evrov. 

Leta 2020

Vlado je večino leto vodil opozicijski voditelj Janez Janša. Leto pa je zaznamovalo zaprtje države zaradi izrednih razmer povezanih s covidom 19.

Leta 2011

Vlado je vodila stranka SD, njen predsednik pa je bil Borut Pahor (21. 11. 2008 - 10. 2. 2012). V letu 2011 so potekali trije referendumi, ki so bili povod za predčasne volitve, že takrat pa se je pokazala razpoka v bančnem sistemu, lasti v NLB.