Katarina Bervar Strnad ni uspela postati varuhinja človekovih pravic, bo pa kot kaže postala prva dama protikorupcijske komisije.
Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
Ni postala varuhinja, vodila pa bo protikorupcijsko komisijo
Podpora Simoni Drenik za varuhinjo človekovih pravic se topi, čeprav se je še minuli teden seštevalo glasove za njeno izvolitev. Premier Golob je predsednici obljubil svojega guvernerskega kandidata, ki pa ga kot kaže ni. Nataša Pirc Musar pa ima svojo favoritinjo za šefinjo protikorupcijske komisije, ki jo sama imenuje. Razkrivamo, kdo je.
Po včerajšnjih pogovorih koalicije in nato predstavnikov poslanskih skupin pri predsednici republike Nataša Pirc Musar se zdi, da bo aktualnemu sklicu državnega zbora težko uspelo imenovati novega varuha človekovih pravic. Zapleta se tudi pri usklajevanju treh imen za nove ustavne sodnike, saj se koaliciji ni uspelo uskladiti.
Iztekel pa se je tudi rok za drugi poziv predsednice za kandidature za guvernerja Banke Slovenije, pri čemer je Nataša Pirc Musar včeraj na predstavnico največje koalicijske stranke Natašo Avšič Bogovič naslovila vprašanje, kdo od desetih prijavljenih je pravzaprav njihov guvernerski kandidat, ki ji ga je obljubil predsednik vlade Robert Golob. Ostala je brez jasnega odgovora.
Včeraj se je sicer med predsednico in premierjem znova zaiskrilo - tokrat zaradi njene javne kritike glede izbora štirih kandidatov za veleposlanike, do katerih ima resne zadržke in pričakuje, da vlada o njih ne bo odločala. Vprašanje je, ali bo - tudi če jih bo vlada potrdila - podpisala ukaze o njihovem imenovanju.
Zdi se torej, da bo do konca tega sklica državnega zbora pred skorajšnjimi državnozborskimi volitvami, politika težko sposobna poenotenja glede pretežnega dela kadrovskega rebusa, ki ostaja nerazrešen že skoraj leto dni.
Bo pa nova šefica protikorupcijske komisije
Ob teh zapletih pa je slišati še o eni kadrovski potezi - predsednica naj bi že imela vnaprej izbranega novega šefa oziroma šefinjo protikorupcijske komisije, ki bo nasledil/a odhajajočega Roberta Šumija.
Spomnimo, na to funkcijo predsednica imenuje samostojno, in njena favoritka je po naših informacijah Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC).
Predsednica republike je sicer Bervar Sternad želela na položaju varuhinje človekovih pravic, vendar njen predlog ni dobil potrebnih 60 poslanskih glasov podpore; odločilni so bili glasovi opozicije. Državni zbor je o njej glasoval februarja, ko jo je predsednica po posvetovanjih uradno predlagala kot kandidatko za novo varuhinjo človekovih pravic. Če ji ni uspela zagotoviti te funkcije, pa naj bi Bervar Sternad zdaj imenovala za predsednico protikorupcijske komisije. Formalno je sicer predsednica minuli teden objavila nov razpis, da bi vzpodbudila čim »širši krog neodvisnih in strokovno usposobljenih kandidatov.«
Kot smo pisali, je poudarila, da mora novi predsednik protikorupcijske komisije uživati visoko stopnjo zaupanja, strokovne verodostojnosti in neodvisnosti, saj gre za institucijo, ki je temelj vladavine prava in zaupanja državljanov. Prijavo lahko zainteresirani kandidati oddajo do 5. januarja.
Strokovnjakinja brez podpore koalicije
»Pričakujem pozitivne odzive,« pravi Simona Drenik pred pogovori s posameznimi poslanskimi skupinami; danes se najprej sreča z NSi, nato z Gibanjem Svoboda.
Simona Drenik Bavdek, ki je še minuli teden veljala za realno kandidatko za varuhinjo človekovih pravic, je javnosti najbolj znana po prisluškovalni aferi, v kateri si je prizadevala za to, da bi Slovenija na arbitražnem sodišču dosegla kar največ, pristojni organi, vključno s Sovo, ki jo je tedaj vodil Zoran Klemenčič, pa ji niso zagotovili pred prisluhi varnega komunikacijskega kanala. Hrvaški obveščevalci so jo zato ujeli med pogovorom s slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem. Koalicijo je pri Drenik Bavdek po naših informacijah zmotilo dejstvo, da je predavateljica na Katoliškem inštitutu fakultete za pravo in ekonomijo.
Tudi podpora nekdanje varuhinje
Pod predlogom kandidature Drenik Bavdek je podpisan nekdanji ustavni sodnik, veleposlanik in profesor Ernest Petrič; njeno kandidaturo pa so podprli tudi ugledni pravni strokovnjaki Alenka Šelih, Vlasta Nussdorfer, Mitja Steinbacher in Liana Kalčina.
Drenik poudarja, da se z varstvom človekovih pravic in vladavino prava ukvarja več kot 25 let, tako na akademskem področju kot pri delu v slovenski diplomaciji in na ministrstvu za pravosodje. Zadnjih šest let je pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic. Posredno je pripomogla k temu, da je s funkcije odneslo predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, ki je huje kršil predpise pri dodeljevanju zadev sodnikom, kar predstavlja neposreden poseg v temeljno strankino pravico do zakonitega sojenja. Gre za primer o dodelitvi otrok, glede katerega je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja zaradi napačnega dodeljevanja zadeve s strani predsednika sodišča.
»V tem primeru je institucija varuha prvič v svoji zgodovini uspešno nastopila kot tretja neodvisna stranka. Zelo sem zadovoljna, da nam je uspelo, saj sem bila glavna avtorica in koordinatorka te procesno izjemno zahtevne intervencije, ki jo je ESČP utemeljilo kot strokovno utemeljeno in je v svoji sodbi pritrdilo argumentom Varuha, da je bila v tej zadevi kršena pravica do naravnega sodnika in tudi pravice otrok, kar je pomenilo pomemben precedens ne le za Slovenijo, temveč tudi širše v evropskem prostoru,« poudarja Drenik Bavdek.
Varuh je po njeni viziji institucija, ki mora presegati dnevno politiko.
»Človekove pravice so univerzalne, neodtujljive in nedeljive in bi morale predstavljati skupno vrednoto celotne družbe, saj so v Sloveniji tudi ustavna kategorija. Čas, ki ga živimo, potrebuje močno, neodvisno in proaktivno institucijo varuha človekovih pravic,« poudarja Simona Drenik Bavdek pred pogovori s poslanskimi skupinami.
Opozicija kritična do kadrovanj v zadnjem hipu
Medtem pa glede kadrovanj v zadnjih tednih koalicije v SDS pozivajo k zadržanemu pristopu in opozarjajo, da je bolje počakati na volitve, kot pa sprejemati odločitve, ki bi lahko bile politično sporne v zadnjem delu mandata.
Kritičen je tudi Anže Logar s svojimi Demokrati. »Predsednica republike hiti s postopki kandidiranja z namenom, da uvrsti imenovanja na zadnjo sejo državnega zbora v parlamentarnem mandatu. Nataša Pirc Musar s tem dela politično uslugo koalicijski večini, ki končuje svoj mandat. Iskanje politične večine se tako postavlja pred kvaliteto kandidatov. Če je predsednica republike toliko časa čakala z imenovanji, bi bilo bolj smotrno, da počaka še štiri mesece, ko se sestavi nova koalicija,« poudarja predsednik Demokratov.
