Ni res, da sta mogoča izbira le Robi in Janez

»Obstaja izbira,« je geslo, ki ga je na 200 jumbo plakatov zapisal Anže Logar s svojimi Demokrati pred sobotnim programskim kongresom v Portorožu.

Anže Logar v svojo plakatno akcijo vključil Goloba in Janšo

Suzana Kos

10. november 2025

Demokrati imajo okoli tisoč članov. Minuli teden so ustanovili še štiri lokalne odbore in predvidoma do konca meseca bo pokrita Slovenija v tolikšni meri, da bodo imeli za vsak volilni okraj svoj lokalni odbor. 

»Tudi s plakatno akcijo opozarjamo na dejstvo, da ni res, da sta v politiki na voljo samo dva, torej samo Janez ali Robi. Oba največja tabora želita v javnosti ustvariti ta vtis in skušata preprečiti oblikovanje sredinskega dela, zmernega političnega bloka, ki lahko poveže več strank, ki lahko normalno sodelujejo,« je prepričan Anže Logar.

Politični analitik Peter Gregorčič pritrjuje oceni, da smo priča stanju, v katerem ne gre za onemogočanje sredine, pač pa za onemogočanje politične alternative. Največji politični akterji se namreč dobro zavedajo, da lahko preživijo le, če politični alternativi poberejo ves kisik in jo s tem prisilijo v vlogo statistov - bodisi levega bodisi desnega političnega oligarha. Bipolnost je edino upanje za preživetje političnih igralcev, ki so Slovenijo že povsem upehali.

»Takšna polarizacija levim in desnim političnim populistom omogoča manevrski prostor za nagovarjanje občutka krivic. Bolj kot je ta občutek globok, več je prostora za populizem in manipulacijo ter manj za konkretno vsebino in učinkovite rešitve. Na desnem političnem polu ima ta bolečina svoj substrat v slabem delovanju institucij pravne države. Ko glavni akter tega pola prevzame oblast, te institucije praviloma napade in njihovo šibkost ohranja – saj mu prav to omogoča maksimiziranje političnega izkupička. Spomnimo se začetka mandata prejšnje vlade, ko je bila ena njenih prvih potez 30-odstotno znižanje plač državnim tožilcem. Levi politični pol pa svoj temelj išče v ideji enakosti. A to počne tako, da skrbi, da smo vsi enaki v revščini in s tem odvisni od drobtinic, ki nam jih politika namenja s prerazporejanjem tistega, kar ustvarimo s svojim delom,« ocenjuje Gregorčič.

Neomejena solidarnost je politična iluzija, poudarja Anže Logar.

Delo je vrednota, socialna politika pa mora biti po njegovem zgolj tisti korektiv, da zagotavlja ljudem občutek varnosti in zavedanja, da bo država pomagala, ko se bo morebiti zalomilo. Ne more pa to biti način življenja. Cilja na Rome?

Očitki o zagovarjanju elit

Zaradi zavzemanja za socialno oziroma razvojno kapico (omejitev obdavčitve najbolje plačanih), so se na Logarjev račun pojavili tudi očitki, da je izrazit zagovornik interesov gospodarstva, zlasti menedžerskih elit. To je demagogija, ki Slovenijo vleče navzdol, odgovarja, in bi jo morali umakniti iz političnega diskurza. Razvojna kapica je ena od rešitev, ki jo mora nova vlada uvesti čim prej. Nujna je stabilizacija davčnega okolja po vladi Roberta Goloba, ki je uvedla 12 novih davkov. Nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča mora dobiti zakonsko obliko, šele v drugi fazi bi bila na vrsti obdavčitev premoženja, a ne v obliki, ki jo je napovedala z davkom na nepremičnine Golobova vlada. Nujno je uvesti koncept štiriletnega fiskalnega načrtovanja, s čimer bi privarčevali in lahko davčno razbremenjevali.

Ena temeljnih programskih točk Demokratov je tudi boj proti korupciji, s katero se Golobova vlada sploh ni ukvarjala. Zato so v program zapisali tudi oblikovanje specializirane enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK), ki naj nadomesti specializirano državno tožilstvo. NPU pa naj postane posebna enota policije za pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Nujno je preurediti tudi javno naročanje, zlasti na področju malih naročil do 40.000 evrov, za katera bi uvedli sistem e-avkcij po zgledu baltskih držav; s tem ukrepom bi privarčevali 100 milijonov evrov letno. 

In kaj je v programu Demokratov najbolj sredinsko?

Anketa Mediane za časnik Delo je izmerila, da sta glavna igralca na političnem parketu SDS (20,4-odstotna podpora) in Gibanje Svoboda (16,5-odstotna podpora). Peter Gregorčič ob tem opozarja tudi na dejstvo, da se poleg videza zgolj dveh resnih političnih igralcev, ustvarja tudi pogoje za t. i. taktično glasovanje.

»To je mehanizem, ki politično alternativo najbolj učinkovito spreminja v satelite. Do taktičnega glasovanja namreč pride tedaj, ko volivci enega političnega pola na drugem vidijo smrtnega sovražnika, na svojem pa edinega odrešenika, ki ga lahko premaga. Trenutna politika Roberta Goloba vodi Slovenijo v propad – o tem ni nobenega dvoma. A ko nas kdo prepričuje, da za trenutno politiko obstaja le ena oseba kot alternativa, je morda čas, da se vprašamo, kaj sta leva in desna politika počeli narobe zadnja tri desetletja. Kako je mogoče, da Slovenija v tem času – ki ustreza skoraj celotnemu ustvarjalnemu obdobju posameznika – ni zmogla vzgojiti več alternativ? To je le še dodaten dokaz, da oba centra slovenske politične polarizacije delujeta predvsem v lastno korist in skrbita zgolj za ohranjanje lastnega statusa quo.«

Anže Logar je prepričan, da bo na spomladanskih volitvah tokrat prvič na voljo široka izbira in bodo lahko volivke in volivci prvič izbrali zmerno politično pot, ki bo Slovenijo pripeljala v normalno politično razpravo -do politike, ki bo prenehala iskati zgolj tiste posamezne točke, kjer sodelovanje ni mogoče.